Pogledi Slovenije z Urošem Slakom, predvajani 30.9.2010 so bili namenjeni stavki javnega sektorja in kako rešiti problem s praznim proračunom.
Začeli so sila zanimivo, saj so primerjali dve kaznivi dejanji eno majhne in eno velike vrednosti. Tiso majhne je že razrešeno in storilci so obsojeni, tisto večje vrednosti pa je po treh letih še vedno v predkazenskem postopku. Potem pa še primer NLB—ja, ki je kreditiral posle, ki jih je slabo zavaroval. In izkupiček vsega skupaj je, kaznovani so bili le tatovi ur. Gre seveda za prispodobo, a dobro pokaže kako država ne ukrepa tam, kjer bi denar lahko dobila.
Pri vsem skupaj je potrebo najprej razumeti, da je država javnemu sektorju obljubila povišanje plač. To jim je obljubila še preden se je gospodarska kriza začela. V javnem sektorju se veliko ni spremenilo, prilivov so se zmanjšali in denarja je zmanjkalo. Učinkovitost pobiranja davkov ni dosti boljša, o takojšnji zaplembi premoženja se samo govori… Skratka presenetilo jih je (spet).
Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da je izplačilo plač v javnem sektorju redno, delovno mesto pa je relativno varno. V privatnem sektorju pa nista ne plača ne delovno mesto varna. Druga zanimiva iztočnica je bila ta, da če bi različni resorji bili privatni sektor bi že v parih dneh šli v stečaj. Dober primer je bil tudi prikaz Urad za enake možnosti, kjer se ne ve kdo kaj dela, potem pa je bila še kamera problem.
Problem je predvsem v tem, da nekaj procentni delež takšnih ljudi meče slabo luč na celoten javni sektor.
Kar pa se tiče plač pa je tako, če bi ljudje vidili nekakšen napredek pri pobiranju in sankcioniranju kaznivih dejanj bi javni sektor razumel, da je potrebno premakniti rast plač v javnem sektorju.
Ogled oddaje Pogledi Slovenije z dne 30.9.2010 je na voljo tukaj.
vir slike: stream TV SLO1