V Veliki Britaniji so 31.10.2013 začeli s prenosom v živo iz sodnih dvoran kar po televiziji. Od leta 1925 je bila prisotnost kamer na sodiščih v Angliji in Walesu prepovedana, sedaj pa je predvsem lobiranje medijev, zopet prišlo do njihove ponovne uvedbe.
Trenutno pokrivanje v živo pokriva zgolj obravnave na pritožbenem sodišču, če se bo stvar izkazala za pozitivno bodo pokrivali tudi druge sodne postopke npr. kazenske. Za vsak dan se medijske hiše dogovorijo kater primer bo medijsko najbolj zanimiv za pokrivanje. Vsa oprema je mobilna zato jo lahko premikajo iz ene v drugo dvorano. Obtoženi oz. obsojeni nikoli ni prikazan, saj je kater kamer tako postavljen. Prav tako na televiziji ne bo nikoli primerov ki so občutljivi zaradi oseb npr. mladoletniki. Zaradi varnosti pa so vgradili tudi 70s zamik predvajanja. Torej prenos ni čisto v živo.
Logično je, da se krešejo mnenja ali gre za nekaj dobrega ali slabega. Tisti, ki zagovarjajo video prenos obravnav prek televizije so kot argument podali to, da se s tem zagotavlja možnost, da vsak vidi postopek. Prav tako je to dobro tudi za študente prava, ki tako lahko večkrat pridejo v stik s sodnim sistemom. Nasprotniki v temu vidijo možnost večje manipulacije, saj bodo mediji prikazali zgolj »highlighte«, gledalci pa ne bodo videli celotne zgodbe. Tukaj so podporniki prenosa povedali, da novinarji že sedaj povzamejo celotno zgodbo v nekaj stavkih. Z video snemanjem pa bo omogočen ogled celotne obravnave, če si jo bo gledalec zaželel. Seveda takšen postopek pomeni precej več pritiska na sodnike, ki dejansko vodijo šov v živo.
Pri vsem skupaj je pomembno tudi to, da takšnega »šova« kot ga imajo v ZDA kljub temu, da gre tudi v Veliki Britaniji za Common law sistem, ni. V kontinentalnem pravu kamor sodi tudi Slovenija pa je tega šova še toliko manj. Torej ni kaj gledati. Je že res, da se s prenosom v živo zagotavlja večji vpogled v sodstvo in se ga s tem bolj približa javnosti, a to bi sicer lahko počeli že sedaj, saj so obravnave praviloma odprte za javnost in na njih je lahko prisoten vsakdo. Tako bi lahko obravnavo spremljaš od koderkoli, kar je sicer tudi plus.
Stvar je precej diskutabilna, a več kot jasno je, da se v zanimanju medijev za takšno poročanje skriva šov. Predlog za nekaj podobnega je v ZKP že bil, a se je stvar izgubila med obravnavami v Državnem zboru. V Sloveniji pa se takšna stvar najverjetneje ne bi ravno obnesla, razlog za to pa je avtoriteta oz. bolje rečeno neavtoriteta sodnic in sodnikov. Bolje je, da si niti ne zamislimo kako bi izgledalo, če bi po televiziji videli kako odvetnik nahruli sodnico.
Zanimivo bo videti kako se bo zgodba odvijala v Veliki Britaniji.