Evropski parlament je včeraj potrdil nevtralnost interneta v Evropski uniji, kar pomeni da bodo operaterji morali internetni promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo.
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklepa 243/2012/EU), ki uvaja tudi enoten telekomunikacijski trg oz. EU brez roaminga (V Evropski uniji od 15.12.2015 brez roaminga (gostovanja), saj bomo imeli enoten evropski telekomunikacijski trg), čaka še na potrditev Sveta EU.
Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, ki ima nevtralnost interneta že v zakonodaji. Ureja ga 203. člen ZEKOM-1, ki kot izjeme od nevtralnosti dopušča, ko gre za:
1. nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev (npr. izogibanje zgostitvi prometa),
2. nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev (npr. odpravljanje neupravičenega prekomernega zasega prenosnega medija – kanala),
3. nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s 158. členom tega zakona,
4. odločbe sodišča.
AKOS-u (bivši APEK) pa prvi odstavek tega člena nalaga da, spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta ter možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij in storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov. Je že kdo slišal za kakšno poročilo AKOS-a na temo nevtralnosti interneta??
Nazaj k uredbi.
Omejitve nevtralnosti interneta so z amandmajem v primerjavi s predlogom Komisije precej skrčili in tako so sedaj sila podobne tistim iz našega ZEKOM-1, ki prav tako posnema nizozemsko zakonodajo.
5. odstavek 23. člena Uredbe pravi, da morajo biti ukrepi za upravljanje prometa pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:
a) izvršitev sodbe sodišča;
b) ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;
d) preprečitev ali ublažitev učinkov začasnih ali izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.
Ukrepi za upravljanje prometa se ne ohranijo dlje, kot je nujno potrebno.
In na koncu dodaja:
Ponudniki internetnih dostopovnih storitev vzpostavijo ustrezne, jasne, odprte in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb glede domnevnih kršitev tega člena. Tovrstni postopki ne posegajo v pravico uporabnikov, da zadevo posredujejo nacionalnemu regulativnemu organu.
24. člen Uredbe pa daje navodila nacionalnim regulatorjem (v Sloveniji AKOS)
1. Nacionalni regulativni organi pri izvajanju pooblastil iz člena 30a, kar zadeva člen 23, skrbno spremljajo upoštevanje člena 23(5) in neprekinjeno razpoložljivost nediskriminacijskih internetnih dostopovnih storitev takšne kakovosti, ki odraža napredek v tehnologiji. V sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi spremljajo tudi učinke na kulturno raznovrstnost in inovacije. Nacionalni regulativni organi letno objavljajo poročila o spremljanju in svojih ugotovitvah ter ta poročila posredujejo Komisiji in organu BEREC.
3. V šestih mesecih od sprejetja te uredbe organ BEREC po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v tesnem sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice, ki opredeljujejo enotne pogoje za izvajanje obveznosti, ki jih imajo pristojni nacionalni organi v skladu s tem členom, vključno kar zadeva uporabo ukrepov za upravljanje prometa in spremljanje skladnosti.
S tem bomo se končno vzpostavlja zahteva, da AKOS letno objavlja poročila o stanju. To bodo lahko storili zgolj tako, da bodo merili pri končnih uporabnikih (beri potrošnikih). S tem je torej vzpostavljena prva zahteva, da dobimo rezultate kakovosti slovenskega fiksnega in mobilnega omrežja.
Do vsega tega je še daleč. Najprej morajo ministri EU potrditi Uredbo. Potem sledi implementacija v nacionalno zakonodajo.