Raziskovalna skupina MIT-ja in Nase je prikazala, da bi na luni že sedaj lahko imeli brezžični širokopasovni internet s hitrostjo 622Mbps download in 19Mbps upload.
Za demonstracijo so bili uporabljeni štirje zemeljski teleskopi na ozemlju New Mexica za uplink do lune. Laserski oddajnik je poslal pulz kodirane infrardeče svetlobe v vsakega od teleskopov je ustvaril 40 Wattov prenosne moči. Vsak od štirih teleskopov je pošiljal svetlobo skozi različne zračne stolpce, tako da je vsako od njih imel nekoliko drugačen način lomljenja v atmosferi ter tako boljšo možnost, da vsaj eden od njih pride do satelita, ki trenutno kroži v lunini orbiti. Satelit, ki igra funkcijo sprejemnika ima prav tako teleskop, ki laserski žarek usmeri v optično vlakno. Fotodekoder pa nato v električni impulz in nato v »koristne« podatke.
Skupina je tako prenašala podatke na razdalji 384,633km in je od tistih začetnih 40 Wattov pri luni prejemala zgolj eno milijoninko Watta, kar pa je še vedno 10x več kot je potrebno za zanesljivo komunikacijo. Kljub temu, da je bila komunikacija zamišljena za misije blizu Zemlje, skupina znanstvenikov predvideva, da bi jo lahko uporabili tudi za misije na Mars in druge planete.
Vir.