V Sloveniji približno 1600 ljudi letno doživi nenaden srčni zastoj, stotine pa jih umre, ker jim očividci ne znajo pomagati, čeprav bi jih z zelo preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja lahko rešili. Bi vi znali rešiti življenje?
Danes, 16.10. je Evropski dan oživljanja (European Restart a Heart Day), ki poteka pod sloganom “Vaše roke lahko rešijo več življenj”. V Sloveniji so nosilci aktivnosti Slovenski reanimacijski svet v sodelovanju s partnerjema, Rdečim križem Slovenije in Valom 202. Ambasadorka projekta pa je Petra Majdič. v sklopu projekta se bo do 26.10.2015 odvilo skoraj 80 odprtih in brezplačnih tečajev, več kot 10 usposabljanj pa bodo izvedli tudi za zaprte skupine učencev in delavcev osnovnih in srednjih šol. Celoten seznam dogodkov lahko najdete TUKAJ, udeleži se jih lahko kdorkoli in brez vnaprejšnje prijave.
Udeleženci se na tečajih seznanjajo s temeljnimi postopki oživljanja in uporabo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED). »Verjetnost, da oseba, ki je v srčnem zastoju, preživi, se vsako minuto, ko očividec ne oživlja, zmanjša za 10 %. Takojšen začetek temeljnih postopkov oživljanja s strani očividcev lahko celo do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju. Defibrilacija z AED napravo znotraj obdobja 3 – 5 minut po kolapsu pa lahko poveča delež preživelih na 50 – 70 %,« pravi dr. Primož Gradišek, dr. med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, ki je pobudnik projekta Evropski dan oživljanja v Sloveniji, in hkrati opozarja na pomen širše mreže AED naprav v stanovanjskih naseljih, saj se kar 70 – 80 % srčnih zastojev zgodi doma. Seznam lokacij, kjer se AED-ji nahajajo so objavljeni na spletni strani aed-baza.si
dr. Rajko Vajd, predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino pa dodaja: »Približno 1600 ljudi v Sloveniji na leto doživi nenaden srčni zastoj, preživi ga 5 -15 % ljudi, točnega podatka žal nimamo. Številni bolniki, ki preživijo izvenbolnišnični srčni zastoj pa niso sposobni samostojnega življenja. Na področju bolnišničnega zdravljenja po uspešnem oživljanju smo v Sloveniji že naredili pomemben napredek. Zato verjamemo, da lahko preživetje in kakovost življenja povečamo predvsem tako, da okrepimo prve tri člene v verigi preživetja: zgodnjo prepoznavo ogroženega in klicanje pomoči, takojšen začetek temeljnih postopkov oživljanja ter zgodnjo defibrilacijo z AED.«
V Sloveniji le 30 % očividcev prične oživljati, medtem ko v bolj osveščenih delih Evrope prične oživljati med 50 in 70 % očividcev.
Polomljena rebra so sestavni del TPO-ja. Človek, ki ga je potrebno oživljati je dejansko mrtev in karkoli bomo storili, da bi ponovno zagnali srce, je bolje, kot da ne bi storili ničesar.
Če se že ne boste udeležili katere od delavnic, pa si vsaj preberite letak z najbolj osnovnimi navodili glede oživljanja.
V osnovi gre tako, da ko preverimo, da človek ne diha se, prične s temeljnimi postopki oživljanja (TPO). K sebi pokličemo mimoidoče, ki naj pokličejo 112 in prinesejo AED (defibrilator). Roki postavimo na sredino prsnega koša, prste prekrižamo in na prsni koš pritiskamo v ritmu pesmi Stayin’ Alive, kar je 100/min. Če oživljamo otroka pritiskamo zgolj z eno roko, če pa gre za dojenčka to počnemo z dvema prstoma. Najpomembnejša je masaža srca, če imamo znanje o dajanju umetnega dihanja se na vsakih 30 pritiskov naredi 2 vpiha (torej razmerje 30:2). Če umetnega dihanja ne moremo, ne znamo ali nočemo dajati, se masaža srca izvaja neprekinjeno. Ker je TPO izredno naporen postopek, se priporoča menjava ljudi na vsaki 2 minuti. Ko prispe AED, se ga odpre in sledi navodilom. Ko prispe nujna medicinska pomoč, pa se s TPO nadaljuje, dokler ne rečejo da lahko prenehamo.
