Kateri TV programi bodo po 16.1.2017 sploh še oddajali prek DVB-T sistema v Sloveniji in jih bo možno videti s hišno ali sobno anteno? Ne prav veliko, s prihodnjim letom pa se iz Multipleka C poslavljata še POP TV in Kanal A.
V Sloveniji prizemno digitalno oddajanje (DVB-T) zagotavljata dva nacionalna multipleka MUX-A in MUX-C s katerima upravlja RTV Slovenija (Oddajniki in zveze) ter pet lokalnih multipleksov MUX-L1, MUX-L2, MUX-L4, MUX-L5 in MUX-L6.
Kaj lahko dejansko vidimo z anteno?
V MUX-A so na voljo programi SLO 1, SLO 2, SLO 3, SLO 1 HD, SLO 2 HD in odvisno od regije TV Koper, Vaš kanal oz. TV Maribor.
V MUX-C so trenutno POP TV, Kanal A, Planet TV, TV3 MEDIAS, Golica TV, Sponka Gold TV, TV Arena (samo vzhodni del SLO), NOVA24 TV in TV Petelin. Po 16.1.2017 pa POP TV in Kanal A ne bosta več na voljo.
MUX-L1 vsebuje program ATVsignal, MUX-L2 TV AS Murska Sobota, MUX-L4 VTV, MUX-L5 Sponka TV in MUX-L6 TV Galeja.
Televizijski anteni se v Sloveniji pišejo slabi časi
MUX-A torej v eni regiji vsebuje štiri različne nacionalne programe oz. programe nacionalnega pomena, MUX-C pa 9 komercialnih programov, a od 16.1.2017 jih bo samo še 7, saj se POP TV in Kanal A poslavljata. Pro Plus trenutno zavzema 17.5% (cca 4 Mbps) kapacitet Multipleksa C. Z njihovim odhodom bo izkoriščenost kapacitet MUX-C padla na cca 40% kar zagotovo pomeni, da se RTV Slovenija upravljanje tega multipleksa finančno ne bo izplačalo. Hkrati pa to tudi pomeni, da sprejemanje televizijskega signala s hišno ali sobno anteno preprosto ne bo več smotrno. To pa bi znalo botrovati k temu, da iz multipleksa odide še kakšen od komercialnih programov.
Po podatkih AKOS-a (Q3 2016) je imelo 72.1% gospodinjstev priključek fiksne televizije (IPTV, kabelska, satelitska, MMDS), ta pa se iz četrtletja v četrtletje viša. Vseh gospodinjstev po podatkih SURS-a je 820.541, kar pomeni da priključka nima 229.751 gospodinjstev. Če pogledamo tako čez palec govorimo o pol milijona ljudeh, a je potrebno vedeti, da nekateri televizije ne gledajo, drugi pa televizijski program spremljajo kako drugače, zato je številka ljudi ki gleda televizijo prek DVB-T sistema zagotovo precej nižja. Pri AGB Nielsen so na podlagi raziskave, ki je bila izvedena spomladi 2016 številko postavili na okoli 250.000 ljudi. V vsakem primeru se bo število ljudi, ki v Sloveniji televizijo spremljajo prek antene zmanjšalo, a trendi iz tujine že kažejo, da se ljudje počasi odločajo za odklop storitve linearne televizije, saj jim video knjižnice (VoD, SVoD – npr. Netflix, Voyo, Pickbox …) povsem zadostujejo. Ta trend pa se v Sloveniji ne bo zgodil še tako kmalu.