Carlos Cipollitti – intervju s podpredsednikom razvoja pri Goodyearu o konceptnih pnevmatikah ter umetni inteligenci, ki postaja močan igralec tudi pri pnevmatikah | UPORABNA STRAN

Carlos Cipollitti – intervju s podpredsednikom razvoja pri Goodyearu o konceptnih pnevmatikah ter umetni inteligenci, ki postaja močan igralec tudi pri pnevmatikah

Goodyear že vrsto let predstavlja konceptne pnevmatike. Letos so predstavili pnevmatiko Aero, ki združuje vožnjo po cesti in zraku. Carlos Cipollitti, podpredsednik Goodyear razvojnega oddelka v EMEA (Evropa, Srednji vzhod in Afrika) regiji je v intervjuju za Uporabno stran pojasnil zgodovinsko prepletanje inovativnosti pri kreiranju Goodyearovih pnevmatik. Dotaknil pa se je tudi pametnih pnevmatik.

Kaj za Goodyear pomeni predstavitev konceptne pnevmatike?
Z vsakoletno konceptno pnevmatiko želimo širiti meje mogočega in iskati rešitve za prihodnost. Letošnji koncept Aero tako prinaša razmislek o razvoju avtonomnih vozil in hkratni uporabi vozila za vožnjo po cesti in zraku. Pri letošnjem konceptu smo želeli odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo ima pnevmatika v svetu avtonomne prihodnosti.

Kako poteka razvoj konceptne pnevmatike? Je takšno pnevmatiko možno tudi izdelati?
Pri razvoju konceptnih pnevmatik moči združijo inženirji, oblikovalci, oddelek za materiale in kontroling ter poiščejo odgovor na vprašanje, kako lahko pnevmatika sodeluje pri trendih, ki se trenutno kažejo v mobilnosti. Trenutno je to premik s ceste v zrak. Konceptna pnevmatika Aero pa je rezultat do katerega so prišli.

Na začetku razvoja vsakega koncepta najprej ocenimo, ali je izvedba takšnega koncepta izvedljiva. Pri Aeru smo se vprašali, ali lahko ustvarimo vzgon, ali lahko ustvarimo takšno strukturo pnevmatike, ki lahko nosi težo na cesti in hkrati ustvarja vzgon. Naslednja stopnja v razvoju bi bila odgovor na vprašanje, ali imamo na voljo materiale s katerimi bi takšno pnevmatiko lahko izdelali. Koncept je nekaj, kar predstavljamo z namenom izzvati debato in spodbuditi ostale, da razmišljajo o novih rešitvah. Gre torej za vizijo prihodnosti, ki jo želimo deliti z drugimi.

Čeprav je Aero le konceptni dizajn, pa tehnologiji kot sta nepnevmatska struktura in tipala za zaznavanje že uporabljate.
Drži. Nekatere tehnologije, ki jih uporabimo pri konceptnih pnevmatikah že poznamo in uporabljamo. Čeprav Goodyear Aero, kot je bil predstavljen in zamišljen, ne bo nikoli zaživel, bodo zagotovo zaživeli njegovi deli. Že zdaj Goodyear uporablja nepnevmatsko strukturo in tipala za zaznavanje različnih stanj.

Na letošnjem avtomobilskem salonu v Ženevi sta obiskovalcem predstavili avtomobil Golden Sahara II, ki je konceptno avtonomno vozilo iz 50-ih let prejšnjega stoletja. Poleg kopice tehnoloških inovacij so bile precej posebne tudi njegove presevajoče pnevmatike. So pnevmatike, ki opozarjajo na različna stanja še aktualne?
Na ženevskem avtomobilskem salonu smo pravzaprav predstavili tri koncepte, ki ustvarjajo most med preteklostjo sedanjostjo in prihodnostjo. Avtomobil Golden Sahara II nam daje vpogled v konceptna vozila preteklosti, avtonomno vozilo Olli z nepnevmatsko strukturo koles predstavlja avtonomna vozila sedanjosti, pnevmatika Aero pa predstavlja naš pogled v prihodnost.

V 50-ih je bila vizija, da bi s pomočjo luči v pnevmatikah drugim ponudili boljšo vidnost določenih stanj. Pri avtonomnih vozilih pa je zelo pomembna povezljivost med vozili. Zato je treba zagotoviti samodejno pretakanje pomembnih informacij med vozili. Ta bi od drugih vozil in ostale cestne in obcestne tehnologije dobivala informacije o stanju vozišča, nesrečah, hitrosti na določenem odseku … S tipali v pnevmatikah bi zagotovili tovrstne informacije drugim vozilo in voznikom. Svetlobni znaki, ki bi jih oddajala pnevmatika, pa bi bili namenjeni pešcem in ostalim udeležencem v prometu, ki bi tako vizualno sprejemali najnujnejše informacije npr. zaviranje vozila v sili. Kombinacija obojega je tista, ki bo po našem mnenju del prihodnosti.

Kako daleč smo pri vpeljavi tipal in umetne inteligence v pnevmatike, ki so dostopne potrošnikom?
S tipali, ki so vgrajena v pnevmatikah lahko zaznavamo pritisk, temperaturo in številne druge parametre, a težava je komunikacija z vozili. Sama komunikacija med pnevmatiko in vozilom je ključna, a ta tehnologija se še razvija. Ključni koraki razvoja na tem področju se morajo še odviti. Šele takrat bo lahko prišlo do uporabe teh tehnologij. Trenutno se razvoj usmerja predvsem v tehnologijo zaznave in algoritme, ki bodo izboljšali uporabniško izkušnjo.

Kdo so tisti uporabniki, ki bi imeli največ koristi od uporabe pnevmatik, ki bi znale vozilu same sporočati določene informacije?
Vpeljavo umetne inteligence in pridobivanje različnih podatkov iz pnevmatik bi v največji meri znali izkoristiti upravljalci večjih voznih parkov avtonomnih vozil. Umetna inteligenca bi lahko z uporabo algoritmov zagotavljala proaktivno ukrepanje. Tako bi serviserji lahko pnevmatiko zamenjali še preden bi prišlo do težav. Povezljivost in prediktivna analitika lahko upravljalcem voznih parkov korenito zmanjšata stroške in dvigneta zanesljivost. Marsikateri upravljalec voznega parka že zdaj uporablja tovrstno tehnologijo, a s prihodom avtonomnih vozil bi takšna tehnologija dobila še veliko večji pomen.

Avtonomno vozilo Oli, ki ga izdeluje Local Motors, ki je bilo prav tako predstavljeno na avtomobilskem salonu, je že imelo nameščena kolesa z nepnevmatsko strukturo. Kako je z vpeljavo tovrstne pnevmatike na trg široke potrošnje?
Nepnevmatska struktura še ni dostopna na trgu široke potrošnje, a je že del ene komercialne aplikacije. Nepnevmatska kolesa so trenutno nameščena na velikih kosilnicah. Gre za testiranje nove tehnologije v dejanskih pogojih, le da gre tukaj za mehkejši teren. Pred aplikacijo nove tehnologije je treba izvesti številne teste, da bi se zagotovila vzdržljivost in predvsem varnost.

Sorodni članki

Komentiraj

Anti-Spam: