Z DNK testi bomo tudi v Sloveniji kmalu lahko ugotavljali, ali gre za pristen, ali ponarejen med | UPORABNA STRAN

Z DNK testi bomo tudi v Sloveniji kmalu lahko ugotavljali, ali gre za pristen, ali ponarejen med

Ponarejanja in zlorab na področju čebeljih izdelkov je precej, največ tega je na področju medu, ki je vedno bolj cenjen proizvod. Potrošniki smo pri nakupu omejeni na deklaracijo, ki je navedena na embalaži, zato je preverjanje vsebine in skladnosti z napisanim zelo pomembna naloga pristojnih organov.

V sklopu Pislakovega dne, letnega srečanja Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, ki se je letos odvil drugič, so se dotaknili ugotavljanja ponarejenega medu z uporabo molekularnih markerjev.

Cena medu je različna od številnih faktorjev
Med na trgu dosega precej različno ceno, predvsem je ta odvisna od pripisanih lastnoti, kot so kakovost, botanični in entomološki izvor medu npr. med manuke, med azijske čebele ali pa med z zaščitenim geografskim poreklom. Te lastnosti pa navzven potrošniku praviloma niso vidne in je za njihovo ugotavljanje potrebna kompleksna analiza. Zato je ponarejanje pri medu precej pogosto. Lahko gre za načrtno zamenjavo ali pa za mešanje medu različnih izvorov, na etiketi pa je naveden le med, ki na trgu dosega višjo ceno

Na Novi Zelandiji uspešni z DNK markerji
Kot je pojasnila dr. Ajda Moškrič iz oddelka za živinorejo na Kemijskem inštitutu Slovenije, so na Novi Zelandiji pred kratkim objavili obsežno študijo določanja standardov za ugotavljanje pristnosti medu manuke. Študija je pokazala, da je za robustno standardizacijo ključna kombinacija informativnih kemijskih in DNK markerjev. Med namreč vsebuje DNK rastlinskega in živalskega izvora. V tujini so že uspešno razvili DNK test, ki omogoča določanje entomološkega izvora medu na podlagi identifikacije čebel na ravni vrste (Apis cerana, Apis dorsata, Apis mellifera, Heterotrigona itama). Prav tako so bili uspešni pri ločevanju nekaterih vrst medu na podlagi DNK entomološkega izvora za podvrste medonosne čebele v Italiji, na Portugalskem ter v Španiji (A. m. ligustica, A. m. siciliana, A. m. iberensis).

Kaj pa Slovenija?
Tudi v Sloveniji so organi, ki preverjajo pristnost medu prepoznali potencial uporabe DNK markerjev. Dr. Ajda Moškrič je pojasnila, da na Kmetijskem inštitutu Slovenije v skupini za čebelarstvo razvijajo test, ki temelji na čebeljem DNK izvoru v medu. Tak test jim bo omogočil komplementarno potrditev pristnosti medu in ustreznost deklaracije.

Cilj raziskave, ki jo izvajajo na inštitutu je izgradnja referenčne zbirke vrst medu in rastlinskega materiala za karakteristike slovenskega medu ter izdelava DNK markerjev, ki bi skupaj s kemijskimi analizami omogočali zanesljivo ugotavljanje ponaredkov medu na slovenskem trgu.

Sorodni članki

Komentiraj

Anti-Spam: