V ZDA je regulator trga FCC z glasovi 3 proti 2 dvignil minimalno hitrost širokopasovne povezave iz 4/1 Mbps na 25/3Mbps.
To je pravzaprav še višje, kot se je govorilo konec lanskega leta, ko je bil mišljen dvig na 10Mbps, 25Mbps download pa je bila zgolj opcija. FCC je sicer leta 2010 dvignil hitrost iz 200Kbps na 4/1Mbps, sedaj pa ugotavljajo, da je takšna hitrost popolnoma neprimerna za ugotavljanje ali ima in kolikšen del Američanov ima dostop do širokopasovnega interneta. Ključen razlog je, da napredka ne bi mogli gledati skozi časovno obdobje. Trenutno je namreč povprečna hitrost, ki je na voljo Američanom 10Mbps (download), 53% Američanov na ruralnih predelih sploh ne more priti do hitrosti 25Mbps, v urbanih je ta številka zgolj 8%. Poleg tega na ruralnih predelih 20% Američanom ni na voljo niti prejšnji minimalni standard širokopasovne povezave t.j. 4Mbps.
Dvig hitrosti pri definiciji širokopasovni internetni dostop sicer ne pomeni, da bodo operaterji morali to hitrost tudi ponuditi, le besede broadband ne bodo smeli uporabljati za hitrosti pod to mejo. Nekoliko drugače pa je pri sredstvih za zagotavljanje Univerzalne storitve. FCC je lani decembra, kljub negodovanju AT&T-ja ter Verizona odločilo, da je minimalna hitrost, ki mora biti vzpostavljena iz teh sredstev 10/1 Mbps.
Kaj pa Slovenija?
No pri nas se nič ne premika. Definicije širokopasovnega interneta še vedno nimamo, pa čeprav bi jo AKOS že kar nekaj časa nazaj moral sprejeti. Definicijo univerzalne internetne storitve pa imamo in to je borih 28.8Kbps. Še na Hrvaškem so 1.1.2015 univerzalno hitrost širokopasovnega interneta iz 144Kbps dvignili na 1Mbps.