Kot so sporočili iz družbe Granol, ki največji lastnik družbe T-2, je bila danes na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložena ustavna pritožba zoper sklep ljubljanskega Višjega sodišča, s katerim je to začelo stečaj nad družbo T-2. Hkrati pa so predlagali začasno zadržanje njegovega izvrševanja.
Stečajni postopek sicer poteka poteka normalno naprej.
Sporočilo za javnost družbe Granol.
V Kranju, 9. septembra 2015: Družba Garnol, ki je največji lastnik telekomunikacijske družbe T-2, je danes na Ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo zoper sklep ljubljanskega Višjega sodišča, s katerim je to začelo stečaj nad družbo T-2, ter hkrati predlagala začasno zadržanje njegovega izvrševanja.
Družba Garnol, ki je imetnica 98,06 % deleža v družbi T-2, hkrati pa tudi ena njenih upnic, je na Ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 8. 2015, s katerim je to v spremenjenem senatu spremenilo sklep ljubljanskega Okrožnega sodišča z dne 22. 6. 2015 o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad družbo T-2 in nad njo uvedlo stečajni postopek. Družba Garnol je v ustavni pritožbi predlagala, da se izvrševanje spornega sklepa višjega sodišča zadrži do končne odločitve, nato pa naj ga Ustavno sodišče razveljavi in potrdi junijski sklep Okrožnega sodišča o zavrnitvi predloga za začetek stečaja nad družbo T-2.
Družba Garnol je pridobila mnenja več uglednih pravnih strokovnjakov, iz katerih izhaja, da je Višje sodišče z izdajo sklepa, na podlagi katerega se je začel stečaj nad T-2, v več točkah ravnalo nezakonito in v nasprotju z Ustavo.
Višje sodišče namreč družbi Garnol pritožbe upnikov (DUTB, TCK in Banke Celje) ni vročilo in ji s tem ni dalo možnosti, da na navedbe argumentirano odgovori. Garnolu kot lastniku je bila s tem kršena pravica do ustavno zagotovljenega enakega varstva pravic. Z izpodbijano sodbo je Višje sodišče tudi samovoljno in arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse brez ustrezne argumentacije. S takšno spremembo materialne podlage, ki za družbo Garnol predstavlja sodbo presenečenja, je Višje sodišče kršilo tudi pravico do poštenega sojenja. Pri več pomembnih pravnih vprašanjih je izbralo tudi očitno napačno in arbitrarno razlago upoštevnih zakonskih določb. Prav tako je s tem, ko je pri presoji upoštevalo določbe kasneje sprejete novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zakonski določbi dalo povratni učinek in s tem za nazaj spremenilo zakonski okvir sklepanja in potrjevanja prisilne poravnave ter tudi pogoje, pod katerimi so upniki (z več kot 75 % večino) na prisilno poravnavo pristali.
Družba Garnol ocenjuje, da gre v predmetni zadevi za poskus razlastitve zasebnega lastnika in uplenitve največjega slovenskega zasebnega telekomunikacijskega podjetja, kar ima lahko pomembne negativne učinke na trg telekomunikacij v Sloveniji. Ni mogoče spregledati dejstva, da DUTB ne opravlja svoje osnovne naloge, to je prestrukturiranja in reševanja slovenskih podjetij, ampak je bolj uspešna pri njihovem zapiranju in razkosanju v okviru stečajnih postopkov. S tem prihaja do razprodaje premoženja slovenskih podjetij po delih.
Družba Garnol je kot ustavna pritožnica prepričana, da ne obstajajo ekonomski razlogi za stečaj družbe T-2, ki ima danes več kot 300 zaposlenih in preko 190.000 naročnikov. Konec leta 2014 je družba T-2 razpolagala s sredstvi v višini 245 milijonov evrov in imela 61,9 milijonov evrov kapitala. Pred uvedbo stečaja je za letošnje leto načrtovala 64,4 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje (dobrih 13 % več kot leta 2014), dobiček pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA) v višini 18,9 milijonov evrov (26 % več kot leto poprej) ter 3,3 milijona evrov čistega dobička (385 % več kot leta 2014). Zaradi neupravičenega stečajnega postopka, katerega vpliv se že kaže na poslovanju T-2, pa naj bi se EBITDA zmanjšal na 17 milijonov evrov, čisti dobiček ob koncu leta pa znašal 2 milijona evrov. Za družbo T-2, njene družbenike, upnike, zaposlene in naročnike, zato namreč obstaja bistveno boljša alternativna rešitev v obliki že potrjene prisilne poravnave.
Družba Garnol pričakuje, da bo Ustavno sodišče Republike Slovenije ustavni pritožbi ugodilo, spremenilo sodbo Višjega sodišča in stečajni postopek ustavilo.