HTC Desire Z je eden redkih mobilnikov, ki v sebi nosi pravo QWERTY tipkovnico. Tako je ta mobilnik namenjen predvsem tistim, ki nekoliko več pišejo oz. jim je pisanje s pomočjo prave QWERTY tipkovnice ljubše. Hkrati pa uživajo vse prednosti dobrega pametnega mobilnika. Mobilnik HTC Desire Z je prijetne oblike in uporabo, teža 180g pa je lahko tukaj nekolikšen minus. Vseeno pa to ni tako veliko, a bi bila omejena normalna uporaba. Sam mobilnik je zelo moderno oblikovan in s kovinsko ploščico na zadnji strani precej hitro razpoznaven. HTC-ju je pri zasnovi mobilnika moč zameriti predvsem to, da je pregib (zaslon/tipkovnica) nekoliko preveč mehak.
Desire Z ima tako 3.7 inčni S-LCD zaslon z WVGA ločljivostjo, na njem teče operacijski sistem android 2.2 FoYo (preizskušen je bil model z Android 2.2.1 popravkom, ki je na voljo že od novega leta) poganja pa ga 800Mhz Qualcomm Snapdragon MSM7230 procesor. Uporabniku je na voljo 512MB RAM-a, 1.5GB ROM-a in razširitvena reža za microSD kartico (do 32GB), s tem, da je 8GB že priložena. Tukaj so nato še 5MP fotoaparat, ki lahko snema v HD (720p) ločljivosti, GPS, Wi-Fi b/g/n, FM radio z RDS… več pa v tem članku (HTC Desire Z je eden prvih mobilnikov s podporo HSPA+ ima pa tudi QWERTY tipkovnico).V paketu so tako USB polnilnik, microUSB kabel in slušalke. Na žalost ni torbice, slušalke pa so tudi bolj tako tako.
S-LCD zaslon se nekoliko bolj obnese kot LCD, ki je na voljo pri Desire HD, vsekakor pa se tega n da primerjati s SuperAMOLED zasloni. Povprečen uporabnik bo z zaslonom več kot zadovoljen. Na sprednji strani je tudi sledilna ploščica, ki omogoča tudi klik/potrditev izbrane funkcije. ob strani se tako skrivajo gumb za glasnost, microUSB, gumb za odprtje pokrovčka za baterijo, na zgornji strani gumb za prižiganje in ugašanje ter 3.5mm vhod za slušalke.
Baterija, ki se skriva pod pokrovčkom na žalost onemogoča neposreden dostop do microSD kartice, ki je tako brez ugašanja mobilnika ni moč zamenjati. Kar pa se tiče trajanja 1300mAh baterije pa je tako. Dva dneva povprečne uporabe ni nikakršen problem, je pa baterijo moč potrošiti tudi v nekaj urah, npr. z dostopno točko ali pa gledanjem videa.
Sam uporabniški vmesnik je dokaj značilen za HTC, a s popravkom 2.2.1 deluje mnogo bolj tekoče. Tako se pri preizkušanju ni dogodilo, da bi kakorkoli zamrznil. Očitno mu nekoliko manj pocesorke moči ne dela problemov. Uporabniku je na voljo več zaslonov po katerih se lahko pomika, lahko pa t uporabo funkcije pinch to zoom pride do hitrega vpogleda v vseh sedem domačih zaslonov na enkrat. Na žalost ni možnosti zmanjšanja/povečanja števila domačih zaslonov. Domače zaslone si je možno tudi urediti z različnimi temami, ki so že prednastavljene.
Do osnovnega menija uporabnik pride s klikom na levo tipko na dnu zaslona. Kar se tiče kontaktov, ti so podprti z različnimi integracijami s socialnimi omrežji (npr. Facebook). Dostop do elektronske pošte in SMS-ov pa je enostaven saj je potrebno le na dnu zaslona izbrati želeno funkcijo.
Sam zvok pri klicanju je bil kristalno čist, problemov pri vzpostavljanju zveze ni bilo oz. vse je bilo tako kot je moralo biti.
Zelo zanimiv je pregledovalnik slik, saj je tudi ta povezan s socialnimi omrežji (Facefook, Flickr…) in je tako deljenje slik s svojimi prijatelji še lažje. Omogočen pa je tudi hitri dostop do DLNA serverjev (npr Windows Media Player). Tako dobro deluje tudi predvajanje videa, ki podpira tudi DivX in video v HD ločljivosti. Radio, ima nekoliko svojstven način zagona, saj preden uporabniku dovoli delo samodejno poišče frekvence. Po eni strani je to dobro, po drugi pa je potrebno za uporabo čakati tam nekje do 8 sekund (odvisno od števila radijskih postaj). Pri radijskih postajah prikaže tudi RDS (ime postaje), je pa drugače vmesnik zelo preprost za uporabo.
Med glasbenimi aplikacijami se najde tudi SoundHound, ki omogoča iskanje glasbe s pomočjo prepoznave zvoka. A ima eno majhno omejitev, saj je brezplačno inačico moč na mesec za prepoznavo uporabiti le 5 krat.
5MP fotoaparat se kot tak dobro obnese, saj je s pomočjo neprekinjenega samodejnega ostrenja vedno pripravljen za delo. Uporabniški vmesnik je dovolj preprost, a hkrati dovolj napreden, da je omogoča veliko dodatnih funkcij.
Na žalost je nekoliko drugače pri videu, ta sicer snema v 720p HD resoluciji, a mu na žalost ne deluje samodejno ostrenje med snemanjem. To zna biti precejšen problem, če se uporabnik pri snemanju približuje in oddaljuje različnim objektom. Video pa se na žalost shranjuje v 3GP datoteki.
Kar se tiče povezovanja z zunanjim svetom tukaj gredo vse pohvale HTC-ju. Mobilnik podpira »HSPA+« prenos, no ne gre za pravi + ampak HSDPA do 14.4 Mbps in HSUPA do 5.76Mbps. prav tako je na voljo Wi-Fi b/g/n z DLNA podporo in Bluetooth 2.1. Opremljenosti tako na tem področju ne manjka.
Sama najvišja hitrost na Simobilovem omrežju je bila okoli 6Mbps downlink in okoli 2.2 Mbps uplink. To so za mobilnik z nekoliko slabšim procesorjem zelo dobri rezultati.
USB povezava pa omogoča kar 5 različnih nastavitev (Charge only, Disk drive, HTC Sync, USB Tehtering (mobilnik kot modem) in Internet pass-trough (računalnik kot modem)).
Android 2.2 FoYo podpira tudi mobilne Wi-Fi točke. Pri HTC-ju so se potrudili in namesto klasičnih 5 uporabnikov omogočili priklop od 1 do 8 uporabnikov. Možna je tudi izbira WEP, WPA in WPA2 zaklepanja omrežja.
Pri menjavi mobilnika je zelo koristna funkcija Transfer Data, ki omogoča prenos podatkov iz drugega mobilnika preko Bluetootha.
V brskalniku je omogočen Flash vsebin, kar je sedaj že skorajda nuja za normalen ogled nekoliko bolj naprednih spletnih strani. Pri HTC-ju so sam uporabniški vmesnik zelo zminimizirali, a je vedno na voljo ko si ga uporabnik zaželi.
Za prebiranje datotek je prenaložena Quickoffice aplikacija, prav tako pa je tukaj tudi PDF bralnik.
Tudi pri navigaciji se je HTC potrudil in dodal svojo aplikacijo HTC Places, ki je nastala v sodelovanju s TomTom-om.
Kakorkoli že HTC Desire Z je kljub nekaterim pomanjkljivosti, ki so izvirale iz strojne opreme presenetil. Tako ga je moč oceniti kot trenutno najboljši mobilnik s QWERTY tipkovnico pri nas. Mobilnik je tako odlična izbira za tiste, ki jim Samsung Galaxy 551 ne omogoča dovolj in seveda tiste, ki radi veliko pišejo in jim tipkanje po zaslonu ne odgovarja.
Mobilnik so za testiranje posodili v družbi Simobil.