Služnost stanovanja je nekaj, kjer Zakon o davku na nepremičnine omogoča precej enostaven način znižanja davčne stopnje iz 0.5% na 0.15%. Služnost stanovanja sodi v skupino osebnih služnosti, ki jih predvideva Stvarnopravni zakonik (SPZ). Osebna služnost pa je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti.
Zakon o davku na nepremičnine je namreč predvidel, da je s služnostjo stanovanja možno nepremičnino iz nerezidenčne, kjer je davčna stopnja 0.5% spremeniti v rezidenčno z davčno stopnjo 0.15%. Torej gre za rešitev, kjer ni potrebno spreminjati lastništva nepremičnine, pa vseeno lahko pridemo do nižjega davka. To možnost bodo seveda z veseljem izkoristile predvsem tisti, ki imajo več nepremičnin, saj se s tem izognejo plačilu precej višjega davka.
Zakon je predvidel nekaj omejitev, da lahko neka nepremičnina zaradi služnosti stanovanja postane rezidenčna. Prvi pogoj je, da mora biti v zemljiški knjigi vpisana služnost na celotni nepremičnini. Torej primer, kjer je nekdo že solastnik in pridobi služnost na preostalem deležu, ni možen. Polovica oz. del služnost in polovica oz. del lastništva zaradi zahteve po služnost na celotni nepremičnini ni zadosti, da bi nepremičnina lahko postala rezidenčna. Imetnik osebne služnosti mora biti v zemljiško knjigo vpisan s popolnimi podatki oziroma s pravilno EMŠO za fizično osebo ali matično številko za pravno osebo.
Drug pogoj pa je, da oseba, ki je pridobila služnost stanovanja vpiše stalno prebivališče na tisti nepremičnini.
Služnost stanovanja je lahko časovno omejena, npr. podaljšuje se jo vsako leto. Pomembno je le to, kar bo 1.1. vpisano v zemljiški knjigi (letos izjemoma 1.4.2014). Bo pa imetnik osebne služnosti tudi tisti, ki bo zavezan za plačilo davka.
Vpis osebne služnosti stane cca 160-180€. Pri notarju ali odvetniku je potrebno sestaviti pogodbo, overiti je potrebno podpise in podati predlog za vknjižbo v zemljiško knjigo ter plačati takso za vknjižbo.