Marko Gorela je eden od tekmovalcev 3. sezone šova Gostilna išče šefa (2014). Star je 24 let, prihaja iz Portoroža, po poklicu pa je kuhar. Vse ostale tekmovalce pa lahko najdete tukaj (Tekmovalci šova Gostilna išče šefa 3. sezona (2014) – Matevž, Damjan, Anže Š., Valerio, Anže O., Marko, Edi, Nataša, Tina, Špela, Pia in Polonca).
Facebook stran: Marko Gorela Gostilna išče šefa
Marka je za kuhanje navdušila mama, ki jo je nadvse rad opazoval. Njegovo ljubezen do kuhanja je rad izkoristil tudi njegov brat, ki ga je zasipaval z zanimivimi naročili. »Pravo ljubezen pa sem začutil po delovni izkušnji v Firencah, kjer sem imel priložnost spoznati prave kuharske mojstre.« Kuhanje je zanj način življenja in njegova velika ljubezen.
Marko Gorela se predstavi: Kot otrok sem poletne dni preživljal na plaži in pri teti, kjer še dandanes pridelujejo lastne povrtnine. Od nekdaj sem ji rad pomagal pri sezonskih opravilih in zaradi tega zelo cenim domače pridelke. Pri 14 letih sem se odločil za gostinsko šolo v Izoli. Starša nad to odločitvijo nista bila navdušena, saj tudi sama delata v gostinstvu. V treh letih šolanja sem spoznal večino kuharskih osnov in po naporni delovni sezoni sem odšel novim izzivom naproti – zaposlil sem se v hotelu v Portorožu.
Kasneje sem dobil priložnost za delo v Firencah, ki sem jo zgrabil z obema rokama. Tam sem začutil tisto pravo ljubezen do kuhanja. Po vrnitvi v Slovenijo sem začel delati v portoroškem hotelu, kjer sem še danes. Pod budnim očesom karizmatičnega Italijana Stefana Cosatinnija sem sčasoma zelo napredoval in tako me je prijavil na tekmovanje, ki se je odvijalo na gostinsko-turističnem zboru. Na tem tekmovanju sem zmagal v pripravi jedi po naročilu in zame se je začelo najlepše obdobje mojega življenja – tekmovanje v mladinski kuharski reprezentanci. Kapetan Mojmir Šiftar, Aljaž Novšak, Marko Magajne, Matic Bergant, Sebastjan Plevčak in jaz , smo fantje, ki nas v reprezentanco izbral Borut Jakič. Skupaj smo osvojili 4 odličja, in sicer 2 bronasti medalji na kuharski olimpijadi ter 2 srebrni na svetovnem prvenstvu. S prijateljem Aljažem variva tudi svoje pivo, ki je poleg kuhanja moja velika strast. Na žalost ga to zimo ne bom mogel okušati, saj so Ivan, Aljaž in Sašo želeli, da me spozna tudi širša Slovenija in me prijavili na Gostilno.
Najljubša hrana in pijača: čufti s pire krompirjem in kozarec domačega piva
Tvoja specialiteta: Odvisno od razpoloženja, vremena, dneva, letnega časa. Najraje pripravljam jedi iz domačih oz. lokalnih sestavin.
Kdaj in zakaj si začutil ljubezen do kuhanja?
Nad kuhanjem me je navdušila že mama, saj sem jo že kot otrok rad opazoval. Ko je ni bilo doma, je mojo željo po kuhanju s pridom izkoriščal starejši brat z raznimi zanimivimi naročili. Seveda sem ob lepo dekoriranem krožniku izstavil tudi na roke napisal račun.
Tisto pravo ljubezen do kuhanja pa sem začutil po delovni izkušnji v Italiji, ko sem imel priložnost sodelovati s pravimi kuharskimi mojstri. Po prihodu v Slovenijo, sem kuharsko znanje izpopolnjeval pod vodstvom glavnega šefa Stefana Cosatinnija, ki je vedno kuhal s srcem in me tega tudi naučil.
Kaj ti pomeni kuhanje?
Kuhanje mi pomeni način življenja in je moja velika ljubezen, brez katere bi zelo težko živel.
Spomni se najbolj smešnega, dramatičnega ali nenavadnega dogodka, ki se ti je pripetil med kuhanjem.
Vsak dan v kuhinji je lahko poseben in zanimiv. Ena najzabavnejših dogodivščin je bila, ko sem na mešalec pozabil nastaviti pokrov in ga prižgal. ‘Smoothie’ je bil po celi kuhinji. Zanimivo je bilo predvsem čiščenje.
Zelo je bilo zabavno tudi, ko sva s sodelavcem najino pomočnico zaprla v konvekcijsko peč. Še sedaj se smejimo tem pripetljajem.
Kakšne izkušnje z gostinstvom imaš?
Moja prva služba traja še danes. Zaposlen sem v portoroškem hotelu. Zelo všeč mi je svoboda pri kreiranju v kuhinji, ki jo spodbujajo nadrejeni.
Zakaj bi prav ti moral postati zmagovalec šova?
Zmaga bi potrdila moje dosedanje delo in uspehe.