Projekt Hrana ni za tjavendan je letos združil več kot 5.200 učencev in 150 mentorjev iz skoraj 100-ih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Projekt, ki že štiri leta poteka pod okriljem Ekošole in Lidla Slovenija izobražuje kako zmanjšati količino zavržene hrane.
V povprečju so zavrgli 30% manj hrane
V okviru projekta so merili količine zavržene hrane, kreirali nove recepte, organizirali dneve brez zavržene hrane, naravoslovne dneve, se ukvarjali z vrtički, pripravili kreativne plakate in sodelovali v literarno-likovnem natečaju z gospo Kuhlo. Eden izmed pristopov, ki korenito zmanjša količino ostankov hrane je uvedba samopostrežnega sistema, tako si otroci lahko vzamejo zgolj toliko kot bodo resnično pojedli.
Aktivno vključevanje staršev in starih staršev
Šole, ki v projektu sodelujejo že več let, so zavedanje o zmanjševanju zavržene hrane razširile tudi na starše in stare starše. Kot je pojasnila Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola, se tako sklene krog odgovornega odnosa do hrane in okolja ter skrbi za zdravje.
Med vrtci in prvo triado osnovne šole so najboljše projekte izvedli OŠ Polzela – enota Vrtec, OŠ Ljudski vrt Ptuj – Podružnica Grajena in Vrtec Ciciban – enota Žabice iz Ljubljane, med osnovnimi šolami so se najboljše odrezale Osnovna šola Gorišnica, I. Osnovna šola Žalec in Osnovna šola Cankova, pri srednješolcih so bili najboljši dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana in Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Lidl Slovenija in program Ekošola sta letos v projekt umestila tudi novo kategorijo – šole s prilagojenim programom, kjer so nagrade prejele Osnovna šola Brinje Grosuplje, Osnovna šola Roje in Osnovna šola IV Murska Sobota.