Raziskave so pokazale, da bi z ustrezno motivacijo državljani v Sloveniji donirali več. Celo več kot 2x toliko, kot trenutno prispevajo. Kot še izhaja iz zaključkov raziskav, ki so jih izvedli v Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe v letu 2022, pa obstajajo številne mehke, davčne in pravne ovire, ki otežujejo poln razvoj ogromnega človekoljubnega potenciala Slovenije.
Človekoljubni potencial slovenske družbe je 105 milijonov €
6 od 10 prebivalcev Srednje in Vzhodne Evrope meni, da so podjetja tista, ki imajo največjo gonilno silo za spremembe. Izdelke in storitve, ki jih ponujajo družbeno odgovorne blagovne znamke, je izbralo že 44% Slovencev, 35% pa jih je zanje pripravljenih plačati več. To so zaključki raziskave z naslovom »Filantropija v Srednji in Vzhodni Evropi (CEE) 2022«, ki so junija 2022 izvedli med prebivalci Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Latvije, Litve in Romunije v Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe. Hkrati pa ta raziskava razkriva, da Slovenci človekoljubnim dejavnostim trenutno namenimo 41 milijonov €, a je naš potencial precej višji, kar 105 milijonov €.
Davčne olajšave za korporativne donatorje pri nas niso spodbudne
Rezultati raziskave »Filantropija in družbena odgovornost podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi | SLOVENIJA« so pokazali, da so donatorjem, ki so pravne osebe, vključno s samostojnimi podjetniki, davčne olajšave na voljo, a so nizke. Do 1 % obdavčljivih prihodkov in 3,8 % za donacije vrhunskemu športu. Posledično se podjetja za takšne možnosti ne odločajo. Prav tako podjetja nimajo finančnih davčnih koristi za opravljanje t. i. pro bono dela. Strokovnjaki zato priporočajo, da se odpre razprava o davčnih olajšavah za korporativne donatorje.
Vključevanje koristi za podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno dejavnostjo
Še eden od pogledov na spodbujanje donacij, so nove ugodnosti za podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno dejavnostjo, pravijo strokovnjaki. Ena od možnosti je npr. prednostni pogoj v zakonodaji o javnem naročanju. Korporativni donatorji bi na javnih razpisih bili nagrajeni z dodatnimi točkami.
V Sloveniji poznamo vrsto pobud, ki so povezane z izobraževanjem in popularizacijo znanja na področju družbene odgovornosti. Še vedno pa ni dovolj skupnega sistematiziranega znanja, ki bi bilo usklajeno med različnimi skupinami. Podjetja in vlagatelji tovrstno znanje potrebujejo, da bodo lahko bolje vključevali družbene cilje v svoje poslovanje.
Liza Belozerova, Senior Manager za Evropo, Srednji vzhod in Afriko pri Google.org, v katerem so podprli to raziskavo, je povedala:
Za razvoj trajnostne filantropije potrebujemo zanesljive podatke in izmenjavo znanj. Srednja in vzhodna Evropa ima dobro priložnost, da nadaljuje z gradnjo kulture filantropije in trajnostne družbene podpore. Zato je pomembno strateško in dolgoročno vključevati vse družbene akterje.
Celotno poročilo raziskave lahko v slovenščini najdete TUKAJ.