Odprta znanost postaja ena ključnih strateških usmeritev evropskega raziskovalnega prostora, s katero si države prizadevajo povečati transparentnost raziskav, okrepiti medinstitucionalno sodelovanje in omogočiti čim širši dostop do znanstvenih podatkov. Slovenija je s projektom SPOZNAJ naredila pomemben korak v tej smeri. V konzorciju, ki združuje Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani in 20 javnih raziskovalnih ter visokošolskih organizacij, poteka sistematična prenova raziskovalne prakse. Namen projekta ni le uskladitev z evropsko zakonodajo, temveč vzpostavitev nove znanstvene kulture, kjer sta sodelovanje in odprtost temeljna načela. Projekt, ki ga sofinancirata ministrstvo za visoko šolstvo ter Evropska unija prek mehanizma NextGenerationEU, bo trajal do junija 2026.
Z odprto znanostjo do preglednejšega in povezanega raziskovalnega okolja
Za učinkovito uvajanje odprte znanosti so ključni zakonodajni in strateški temelji. Slovenija je v ta namen sprejela Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki določa obveznosti in smernice za delovanje raziskovalnega sistema. Poleg tega je bil pripravljen Akcijski načrt za odprto znanost, ki predstavlja operativno izhodišče za izvedbo zakonodajnih zahtev. Projekt SPOZNAJ tako ne deluje v praznem prostoru, temveč je neposredna implementacija teh strateških dokumentov. Podobne zakonodajne prakse so že vzpostavile države, kot so Nizozemska, Švedska in Irska, kjer odprta znanost že postaja del vsakodnevnega raziskovalnega dela. Slovenija s projektom SPOZNAJ dohiteva ta razvoj in se aktivno vključuje v evropsko znanstveno krajino, kjer so standardi dostopa do znanstvenih rezultatov vse višji.
Izobraževanja kot osrednji gradnik kompetenc prihodnosti
Projekt SPOZNAJ daje velik poudarek izobraževanju in usposabljanju, saj brez ustrezno usposobljenega kadra uvajanje odprte znanosti ni izvedljivo. Kot je pojasnila vodja projekta dr. Tea Romih, projekt zajema več vsebinskih sklopov, med katerimi posebej izpostavlja izobraževanja za najširšo javnost in usposabljanje podatkovnih strokovnjakov. »Pripravili smo program usposabljanja podatkovnih strokovnjakov ter priročnik o ravnanju z znanstvenoraziskovalnimi podatki,« je povedala. Gre za področje, ki postaja vse bolj specializirano in ključno za raziskovalne institucije po vsej Evropi. Po podatkih OECD je 68% raziskovalcev poročalo, da imajo omejen dostop do podpore za upravljanje podatkov. Slovenija s tem programom odgovarja na potrebo po profesionalizaciji te funkcije, s čimer sledi smernicam evropskih raziskovalnih politik.
Sodelovanje in medinstitucionalna povezanost kot ključni premik
Odprta znanost ne pomeni le odprtih objav, temveč tudi odprto sodelovanje med raziskovalnimi skupinami. Direktor CTK mag. Miro Pušnik je ob tem poudaril:
Ravnanje z raziskovalnimi podatki je zelo kompleksno. In če želimo, da se raziskovalci ukvarjajo z raziskovanjem, potrebujejo pri tem podporo – potrebujemo torej strokovnjake, ki se bodo ukvarjali z raziskovalnimi podatki.
Ta podpora se v okviru projekta uresničuje tudi v obliki medinstitucionalnega sodelovanja.
Odprta znanost namreč ni tekmovalna znanost, je sodelovalna znanost. To pomeni, da se morajo raziskovalci, projektne skupine in na koncu tudi institucije med sabo predvsem podpirati. In to je nam uspelo.
S to izjavo povzema ključni doprinos projekta, ki presega formalne okvire in ustvarja novo raziskovalno kulturo, utemeljeno na solidarnosti in skupnem znanju.
Razstava in študijski program kot orodji za dolgoročno uveljavitev odprte znanosti
Projekt SPOZNAJ se ne osredotoča le na raziskovalce, temveč vključuje tudi širšo javnost. V avgustu in septembru bosta v Kopru in Ljubljani organizirani razstavi, ki bosta prikazovali slovensko infrastrukturo, orodja in projekte odprte znanosti. Cilj je približati koncept odprte znanosti vsakomur, ne le akademikom. Poleg tega se v CTK pojavlja razmislek o uvedbi študijskega programa, namenjenega podatkovnim strokovnjakom. Pušnik meni, da bi bilo dobro razmišljati tudi v tej smeri:
Da to usposabljanje sčasoma preide v akreditiran študijski program na kakšni univerzi, kjer bi bila potem možnost pridobitve formalne izobrazbe, ne zgolj certifikata o opravljenem tečaju.
Tak korak bi Sloveniji omogočil, da sledi zgledom držav, kot so Finska ali Nemčija, kjer so se podobni programi izkazali za učinkovite pri krepitvi kakovosti znanstvenega dela.
Projekt SPOZNAJ kot model preobrazbe raziskovalne kulture
Projekt SPOZNAJ presega meje klasičnega evropskega projekta, saj je usmerjen v sistemsko in trajnostno transformacijo znanstvenega okolja. Pušnik je še dodal:
Delujejo različne podporne skupine, kjer strokovnjaki z enega inštituta pomagajo strokovnjakom z drugega inštituta. In to je nekaj, kar do zdaj v znanosti v Sloveniji nismo poznali – torej to, da bi delovali kot nek enoten, neformalno povezan sistem.
Tovrstne povezave, poudarja, bodo ohranjali tudi po zaključku projekta junija 2026. Gre za temeljno sporočilo projekta: odprta znanost ni končni cilj, temveč sredstvo za boljše, povezano in bolj vključujoče raziskovanje. Slovenija z vzpostavljenimi temelji dokazuje, da zna povezati nacionalno strategijo, evropska sredstva, institucionalno znanje in vizijo prihodnosti v celosten model znanstvene prenove.