Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je leta 2024 rodilo zgolj 16.735 otrok, kar pomeni najnižje število rojstev v zgodovini samostojne države. Ta podatek je več kot zgolj demografska statistika. Predstavlja namreč simboličen odsev globoke spremembe v vrednotah, prioritetah in življenjskem slogu mlade generacije, znane kot generacija Z (rojeni med 1997 in 2012). Da bi izvedeli več o teh vrednotah, je Baby Center zasnoval anonimno anketo z naslovom Baby Maybe? Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini?
Mladi vse pogosteje izbirajo svobodo
Za generacijo Z je značilna izrazita individualizacija življenjskih ciljev. Osrednje vrednote te generacije vključujejo potovanja, osebni razvoj, fleksibilnost in psihološko stabilnost. Po raziskavi Pew Research Center iz leta 2023 je 62% mladih v ZDA, starih od 18 do 29 let, dejalo, da si otrok (še) ne želijo, ker želijo najprej izkusiti svet in se osebnostno razviti. Podobne trende opažamo tudi v Sloveniji. Razlogi za odlašanje z otroki vključujejo visoke življenjske stroške, negotovo prihodnost in potrebo po stabilnem okolju. Mladim se zdi ideja o otroku pogosto povezana z izgubo nadzora nad lastnim življenjem, kar je v nasprotju z njihovimi pričakovanji o svobodnem, prilagodljivem in varnem vsakdanu.
Stanovanjska stiska in finančna negotovost sta ključni oviri
Poseben izziv za mlade predstavlja dostop do lastnega stanovanja. Po podatkih Eurostata iz leta 2023 je bila povprečna starost mladih ob odhodu iz primarne družine v Sloveniji kar 29,1 leta, kar je med najvišjimi v Evropi. Evropsko povprečje znaša 26,3 leta. Visoke najemnine, vse strožji kreditni pogoji in stagnacija plač ob rasti cen osnovnih dobrin pomenijo, da mnogi mladi nimajo realnih pogojev za oblikovanje družine. Poleg tega so zunanji pritiski pogosto neusklajeni z realnostjo. Na eni strani slišijo, da naj se osamosvojijo in ustvarijo družino, na drugi strani pa jim družbeni in ekonomski pogoji tega ne omogočajo.
Duševno zdravje kot nova prioriteta generacije
Generacija Z je prva generacija, ki o duševnem zdravju odkrito govori, brez zadrege in stigme. Po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v Evropi kar 64% mladih med 15. in 29. letom poročalo o težavah z duševnim zdravjem v zadnjih treh letih. Mnogi mladi poudarjajo, da si želijo najprej urediti lastno življenje in vzpostaviti notranji mir, preden sploh razmišljajo o vzgoji otroka. Ideja, da mora biti starševstvo zavestna, odgovorna in zrela odločitev, je za to generacijo temeljno izhodišče, ne pa družbena samoumevnost.
“Najprej jaz, potem otrok”: Nov prostor za dialog in razumevanje
Zavedajoč se sprememb v načinu razmišljanja mladih so v podjetju Baby Center zasnovali anonimno anketo z naslovom Baby Maybe? Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini? Njihov namen je preprost, a pomemben. Ustvariti želijo prostor za iskren pogovor o odločitvah mladih glede starševstva. Cilj ankete ni spodbujanje ene rešitve, temveč razumevanje razlogov in okoliščin, ki mlade oblikujejo. “Z njo želimo bolje razumeti, kaj vpliva na odločitve mladih in kako kot družba lahko ustvarimo okolje, kjer se bo odločitev za družino čutila kot priložnost, ne kot pritisk,” so zapisali v pozivu k sodelovanju.