V središču Maribora se je med 9. in 16. junijem 2025 odvijal redek primer sodelovanja med umetniki, mestom in prebivalci, ki je z inovativnim pristopom presegel meje običajnih razstav ali ulične umetnosti. Mural, ki so ga ustvarili umetniki Alja Horvat, Nenad Cizl in Teo Ivančič – Teoson, ne odseva le njihove umetniške vizije, temveč je rezultat skupinske izkušnje, utemeljene v barvah, ki so jih predlagali uporabniki v okviru spletne mešalnice barv. Projekt »SPEKTRAKULARNA domišljija«, ki je potekal pod okriljem blagovne znamke Helios Spektra, ni zgolj estetski dodatek mestu, ampak pomemben kulturni dogodek z družbenim sporočilom o vlogi skupnosti, doma in osebne identitete v javnem prostoru.
Kolektivna barvna paleta kot temelj umetniškega dela
Ena izmed osrednjih inovacij projekta je bil mehanizem, ki je preko spletne platforme omogočil več sto sodelujočim, da prispevajo lastne barvne kombinacije. Izmed teh je strokovna žirija izbrala devet najbolj navdihujočih odtenkov, ki so postali temelj umetniške zasnove murala. Gre za redek primer, ko množično izražena domišljija posameznikov dobi oprijemljivo umetniško obliko v fizičnem prostoru, kar ustvarja močan občutek soudeležbe. Podobni participativni pristopi so v sodobni umetnosti v porastu, a redko v obliki, ki hkrati združuje visoko likovno kakovost in široko javno angažiranost, kot je to uspelo v tem primeru.
Mesto kot platno
Dejstvo, da se je projekt odvijal v praznem galerijskem prostoru na Koroški cesti 8, ima simbolno težo. Gre za prostor, ki je bil začasno brez vsebine in ga je projekt na novo oživil, kar kaže na transformativno moč umetnosti v urbanem okolju. Mariborska umetnica Alja Horvat je poudarila osebni pomen tega, da je lahko ustvarjala v domačem mestu, kjer je odraščala. Umetniško delo tako dobi dodatno plast pomena, saj ne gre zgolj za estetski prispevek, temveč tudi za afirmacijo lokalne ustvarjalnosti in navezanosti na prostor. Takšne pobude imajo v urbanističnih in kulturnih strategijah mest vedno večjo vlogo, saj dokazano povečujejo identifikacijo prebivalcev z okoljem in krepijo občutek pripadnosti.
Barve kot orodje razpoloženja in identitete
Pomemben poudarek projekta je bila tudi psihološka in estetska razsežnost barv. Teo Ivančič – Teoson je v tem kontekstu izpostavil moč barv kot dejavnika, ki vpliva na razpoloženje in okolje: »Verjamem, da lahko barve razvedrijo vsakdanjik in tudi delovno okolje. Ni treba živeti v črno-belem svetu – vsak si lahko dovoli vnesti barve v svoj dom in na svoje delovno mesto.« Sodobne raziskave potrjujejo to tezo – barve pomembno vplivajo na zaznavanje prostora, občutek topline, razpoloženje in celo produktivnost. Po podatkih raziskave Ameriškega inštituta za notranje oblikovanje (ASID) lahko premišljeno izbrane barvne sheme v delovnem okolju povečajo produktivnost do 15%, v domačem okolju pa vplivajo na občutek sproščenosti in domačnosti.
Javna ustvarjalnost v realnem času
Posebna vrednost projekta je v tem, da je bil umetniški proces dostopen očem javnosti, kar je omogočilo neposreden stik med ustvarjalci in mimoidočimi. Nenad Cizl je opisal to dinamiko z besedami: »Vsako ustvarjanje pritegne oči mimoidočih. Nekateri se ustavijo, ker jih zanima, zakaj nek prostor ni več tak, kot je bil še včeraj. Spet drugi z velikim navdušenjem povedo, da se ‘vidimo na otvoritvi’.« Takšna izpostavljenost umetniškega procesa v realnem času ima pomembno vlogo pri demokratizaciji umetnosti in spodbuja interakcijo, ki presega običajni odnos med umetnikom in občinstvom. Podobne prakse že uveljavljajo številni urbani umetniški festivali, kot denimo »Nuart Festival« na Norveškem, ki temelji na živem ustvarjanju in vključenosti skupnosti.
Estetika, ki komunicira z vsakdanjikom
Kot so pojasnili pri Heliosu, je tovrstna kampanja nadaljevanje prizadevanj za bolj odprto razumevanje barv kot kulturnega in emocionalnega sredstva, ne zgolj kot orodja za premaz sten. Podjetje s tem presega klasični tržni okvir barv in se vključuje v dialog o estetiki doma, okolja in družbe. Vključevanje uporabnikov v izbiro odtenkov tako ne predstavlja le promocijskega mehanizma, ampak razširja koncept domačega prostora kot osebnega izraza in identitete. To se sklada tudi z ugotovitvami nedavne raziskave Evropskega sveta za barve (EUCOL), po kateri več kot 60% Evropejcev verjame, da lahko izbira barv v prostoru izboljša kakovost bivanja.
Razstava SPEKTRAKULARNA domišljija, bo v galeriji na ogled do 29. junija 2025.