Slovenska naravna zdravilišča so v poletni sezoni 2025 dokazala, da so eden najmočnejših stebrov domačega turizma. Podatki Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč kažejo, da so v obdobju januar – julij 2025 ustvarila 1.563.117 nočitev. To je 4% več kot v enakem obdobju lani. Obiskalo jih je več kot 425.000 gostov, med katerimi je delež tujih obiskovalcev dosegel 46%. Domači gostje pa so tako prispevali 54% vseh nočitev. Še posebej izstopa rast tujih nočitev, ki se je v prvih sedmih mesecih povečala za 9%, kar potrjuje, da slovenska zdravilišča krepijo prepoznavnost kot destinacija zdravja in dobrega počutja tudi zunaj meja države.
Avstrijci na vrhu lestvice tujih obiskovalcev
Med tujimi gosti že vrsto let prednjačijo Avstrijci, ki so v prvih sedmih mesecih ustvarili 153.754 nočitev, kar predstavlja 21% vseh tujih nočitev. Sledijo Italijani s 14%, Hrvati z 12%, Nemci z 9%, Čehi s 7%, Nizozemci s 6% ter Srbi s 4%. Preostalih 27% nočitev prihaja iz drugih evropskih in svetovnih trgov, kar ustvarja uravnoteženo strukturo gostov in zmanjšuje tveganje ob morebitnih padcih povpraševanja na posameznih trgih. Ta razpršenost je v turizmu pomemben dejavnik odpornosti, saj omogoča stabilno poslovanje tudi v času gospodarskih ali političnih pretresov.
Trajnostna rast in višja dodana vrednost
Direktorica Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Saša Požar ob tem poudarja, da cilj ni zgolj rast števila nočitev, temveč tudi izboljšanje kakovosti ponudbe. Dejala je:
Veseli nas, da slovenska naravna zdravilišča ne rastejo le v številkah, temveč tudi v kakovosti. To je skladno z vizijo trajnostnega razvoja – malo več in veliko bolje. Povečevanje števila nočitev, zlasti med tujimi gosti, je jasen znak, da nas tuji trgi prepoznavajo kot destinacijo zdravja in dobrega počutja.
Ta usmeritev je v skladu s strategijo slovenskega turizma, ki si prizadeva za večjo dodano vrednost, daljše bivanje gostov in večjo potrošnjo na obiskovalca.
Povezovanje tradicije in inovacij
Slovenska naravna zdravilišča imajo dolgo zgodovino, ki sega v čase, ko so mineralne in termalne vode služile predvsem zdravstvenim potrebam. Danes uspešno povezujejo to tradicijo z modernimi wellness pristopi, športnimi programi in medicinskimi terapijami. Mednarodni trendi kažejo, da turisti vse bolj iščejo destinacije, ki združujejo sprostitev, preventivo in aktivno skrb za zdravje. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) ocenjuje, da se segment zdravstvenega turizma povečuje po povprečni letni stopnji med 7 in 10%, kar pomeni pomembno priložnost tudi za slovenska zdravilišča.
Vloga zdravilišč v regionalnem razvoju
Zdravilišča v Sloveniji niso le turistične točke, temveč tudi pomemben del regionalnega gospodarstva. Zaposlujejo več tisoč ljudi in ustvarjajo povpraševanje za lokalne dobavitelje hrane, pijače in storitev. S tem prispevajo k razvoju podeželja, ohranjanju kulturne krajine ter promociji lokalne gastronomije. V zadnjih letih so nekatera zdravilišča uvedla programe, ki vključujejo lokalne proizvajalce in rokodelce, s čimer dopolnjujejo ponudbo ter povečujejo avtentičnost doživetij.
Ključni izziv ostaja privabljanje gostov v izvensezonskih obdobjih. Tukaj se potencial skriva v specializiranih programih, poslovnem turizmu in povezovanju z drugimi turističnimi panogami, kot sta kulinarični in športni turizem.