Vlada Republike Slovenije je 22. avgusta 2025 sprejela predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o umetni inteligenci, znane kot Akt o umetni inteligenci. To pomeni, da je Slovenija ena izmed prvih članic EU, ki evropski regulativni okvir počasi vnaša v nacionalno zakonodajo. Akt o umetni inteligenci, ki je sicer začel veljati 1. avgusta 2024, namreč ureja celotni življenjski cikel umetne inteligence. Vse od razvoja in preizkušanja do uvajanja in vsakodnevne uporabe.
Štiri ravni tveganja kot temelj regulacije
EU-jev AI Act razvršča sisteme umetne inteligence v štiri kategorije glede na stopnjo tveganja: nesprejemljivo, visoko, omejeno in minimalno tveganje. Sistemi nesprejemljivega tveganja, na primer socialno točkovanje, manipulativna AI ali množični nadzor, so eksplicitno prepovedani. Visokorizični sistemi, kot so tisti v zdravstvu, zaposlovanju, kritični infrastrukturi ali povezanih z izdelki pod EU-jevimi varnostnimi standardi, so predmet stroge regulacije. To vključuje tudi presojo, oceno skladnosti in CE oznako. Omejene primere, kot so chatbot-i ali deepfake, zavezujejo le k transparentnosti. Uporabnik mora biti obveščen, da gre za interakcijo z AI. Minimalno tveganje, kot so videoigre ali spam filtri, niso predmet regulacije. Ta sistematična delitev omogoča ciljno usmerjeno zakonodajo in oceno vplivov glede na resnost tveganj.
Postopna uvedba z jasnimi roki
AI Act je bil objavljen v Uradnem listu EU 12. julija 2024 in je začel veljati 1. avgusta 2024. Uvedba je razporejena skozi več faz. Prepovedi nesprejemljivih praks so začele veljati februarja 2025. Obveznosti za general-purpose AI modele začnejo veljati avgusta 2025, visokorizični sistemi pa dobijo čas do avgusta 2026, brez možnosti odloga ali prilagodljivosti. To prehodno obdobje omogoča podjetjem in institucijam, da se pripravljajo, hkrati pa zagotavlja, da zakon začne učinkovito uveljavljati pravne in etične standarde.
Zahteve za izvajalce in označevanje skladnosti
Ponudniki visokorizičnih AI sistemov imajo večplastne dolžnosti. Pripraviti morajo oceno tveganja, vzpostaviti sisteme za skladnost, registrirati svoj izdelek v bazi EU, zagotoviti EU deklaracijo o skladnosti in odobriti CE oznako. Ti ukrepi krepijo odgovornost ponudnikov in omogočajo pregleden nadzor nad razvojem in distribucijo tehnologije. Navsezadnje zakon ureja ne le tehnološke, temveč tudi pravne in tržne vidike razvoja umetne inteligence.
Upravljanje in nadzor na evropski in nacionalni ravni
Za uresničevanje zakona je vzpostavljen večplastni nadzorni okvir. EU bo oblikovala Evropski urad za umetno inteligenco, ki bo koordiniral implementacijo, pripravljal kodekse ravnanja in usklajeval sekundarno zakonodajo ter nadzor med državami članicami. Za države kot je Slovenija, ki je predlog zakona že sprejela, to pomeni sodelovanje kot aktivna članica v evropskem upravljavskem sistemu AI, kar ji prinaša tako izzive kot priložnosti za sodelovanje pri evropski digitalni preobrazbi.