Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v obsežni akciji zasegla kar 60.000 litrov ponarejenega tekočega detergenta in tri tone pralnega praška, je prvi poročal časnik Večer. Kot navajajo, gre za eno največjih tovrstnih zasegov v zadnjih letih, ki razkriva širino problematike ponarejenih potrošniških izdelkov, s katerimi se soočajo evropski trgi. Po podatkih uradnih institucij je bil zasežen material namenjen distribuciji na domačem in tujih trgih, kar nakazuje, da gre za del širše mreže ponarejevalcev. FURS je ob tem opozoril, da ima trgovanje s ponarejenimi izdelki poleg gospodarske škode tudi pomembne varnostne in zdravstvene posledice za potrošnike.
Obsežen zaseg ponarejenega detergenta in pralnega praška v Sloveniji
Po podatkih finančne uprave je bila akcija izvedena na podlagi usklajenih preiskovalnih aktivnosti, ki so vključevale tako carinske enote kot druge pristojne službe. Skupaj so zasegli 60.000 litrov tekočih detergentov in tri tone pralnih praškov, kar bi ob prodaji pomenilo več milijonov evrov protipravno pridobljenih prihodkov. Zasežena količina presega povprečne letne zaloge posameznih distributerjev na slovenskem trgu. To potrjuje, da je šlo za obsežen sistem distribucije. Podobni zasegi so bili v preteklosti največkrat povezani z oblačili ali kozmetiko. Zato je tokratni primer poseben zaradi velike količine potrošniškega izdelka, ki je sicer vsakodnevno prisoten v gospodinjstvih.
Gospodarska in družbena škoda ponarejenih izdelkov
Ponarejeni izdelki predstavljajo veliko breme za gospodarstvo, saj povzročajo neposredne izgube zakonitim proizvajalcem, zmanjšujejo prihodke državnih proračunov in slabijo konkurenčnost. Evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO) je v zadnjih letih večkrat opozoril, da ponaredki v sektorju čistil, kozmetike in osebne nege vsako leto povzročijo milijardne izgube. V Sloveniji je trg detergentov razmeroma majhen, zato je že en sam večji zaseg dovolj, da zamaje ravnotežje celotnega segmenta. Poleg finančne škode pa je ključna nevarnost povezana z zdravstvenimi tveganji, saj ponarejena čistila pogosto vsebujejo nepreverjene kemikalije, ki lahko povzročijo alergijske reakcije, poškodbe površin ali celo zdravstvene zaplete ob stiku s kožo.
Zdravstvena tveganja in varnost potrošnikov
Uporaba ponarejenih čistil predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Ker izdelki ne sledijo standardom kakovosti in varnosti, ki jih zahtevajo evropske regulative, so lahko vsebovani kemični elementi potencialno nevarni. Nepravilne koncentracije detergentov lahko ob stiku s kožo povzročijo draženje. Ob vdihavanju pa težave z dihanjem. Evropska agencija za kemikalije (ECHA) opozarja, da mora vsak proizvod na trgu EU izpolnjevati stroge kriterije glede sestave in označevanja. Ponarejena čistila teh zahtev ne izpolnjujejo, kar pomeni, da je vsakršna uporaba povezana z nepredvidljivimi posledicami.
Ponaredkov je tudi v tujini veliko
Ponarejeni izdelki so globalna težava, ki jo organizirane kriminalne združbe uporabljajo kot vir financiranja. Statistika Svetovne carinske organizacije kaže, da je kar 7% svetovne trgovine povezane s ponaredki, med katerimi so vse bolj prisotni tudi izdelki široke potrošnje. Slovenski primer je del širšega trenda, saj je v zadnjih letih mogoče zaznati porast ponarejenih čistil in kozmetike v celotni Evropi.