Delovna oblačila v številnih industrijah niso zgolj praktičen pripomoček, temveč pomemben dejavnik, ki vpliva na varnost izdelkov, zdravje zaposlenih in trajnostni odtis podjetij. To potrjuje nova študija podjetja Lindström, ki je med 2.276 uporabniki v 11 evropskih državah analizirala navade in težave, povezane z oblačili na delovnem mestu. Rezultati razkrivajo vrsto izzivov. Vse od neustreznega vzdrževanja in slabe kakovosti tekstila do tveganj, ki izhajajo iz domačega pranja. Ugotovitve kažejo, da bo celostno upravljanje oblačil v prihodnje vse bolj ključno ne le za konkurenčnost podjetij, temveč tudi za varnost potrošnikov in okolje.
Udobje in kakovost neposredno vplivata na počutje in produktivnost
Študija je pokazala, da 86% zaposlenih udobje, funkcionalnost in čistočo oblačil vidi kot enega ključnih dejavnikov zadovoljstva pri delu. Čeprav plača in obremenitev ostajata v ospredju, lahko neustrezna oblačila dodatno poslabšajo počutje in zmanjšajo učinkovitost. Kar 22% delavcev poškodovana oblačila popravlja samih, saj ustreznih servisov pogosto ni, material pa je slabše kakovosti. Te prakse pomenijo dodatno obremenitev zaposlenih in slabši izkoristek delovnega časa. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročno vlaganje v kakovostna oblačila, ki se lahko popravljajo in krožno uporabljajo, ne koristi le zaposlenim, ampak zmanjšuje tudi stroške podjetij.
Trajnost kot vrednota zaposlenih a realnost pogosto razočara
Raziskava kaže, da 80% zaposlenih trajnost dojema kot pomembno vrednoto, 58 odstotkov pa se sprašuje, kako trajnostna so njihova oblačila. Kljub temu realnost pogosto razočara, saj se številna oblačila ob prvi poškodbi zavržejo, 30% pa jih konča na odlagališčih. Kot pozitiven primer izstopa Turčija, kjer so stopnje popravil in recikliranja višje od evropskega povprečja. To je posledica močnejše lokalne tekstilne industrije. Evropska unija medtem uvaja strožjo zakonodajo na področju krožnega gospodarstva. To bo podjetja sililo v konkretne ukrepe za zmanjšanje odpadkov. Vendar ostajajo ovire, kot so pomanjkanje časa, znanja in partnerjev, ki bi omogočali bolj učinkovite trajnostne rešitve.
Higiena oblačil neposredno povezana z varnostjo proizvodov
Najbolj kritičen del raziskave se nanaša na higieno. V prehrambni industriji kar 73% zaposlenih oblačila še vedno pere doma, tudi kadar imajo na voljo industrijsko pranje. Še več, 64% pere pri prenizkih temperaturah, ki ne uničijo nevarnih bakterij. To povečuje tveganje navzkrižne kontaminacije, ki lahko resno ogrozi kakovost izdelkov. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da skoraj četrtina zaposlenih oblačila nosi izven delovnega mesta, kar tveganja še povečuje. Podjetja, kot je Lindström, opozarjajo, da domače pranje ni skladno z mednarodnimi higienskimi standardi. Zato razvijajo sisteme, ki preprečujejo odnašanje delovnih oblačil iz varovanih območij.
Strateški pomen delovnih oblačil za prihodnost podjetij
Delovna oblačila so postala več kot uniforma, saj so orodje, ki neposredno vpliva na podobo podjetja in njegov odnos do zaposlenih. Pravilno vzdrževana oblačila zmanjšujejo tveganja, gradijo zaupanje in odražajo vrednote podjetja. Odločitev za kakovostna, trajnostna in udobna oblačila je strateška, saj neposredno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo in dolgoročno konkurenčnost. V prihodnosti bodo podjetja, ki bodo znala celostno upravljati tekstilne vire in upoštevati okoljske ter zdravstvene standarde, korak pred konkurenco. Kot razkriva raziskava, bodo prav oblačila tista, ki bodo jasno kazala, ali podjetje razume sodobne zahteve trga in družbe.