Pljučni rak, ki je dolgo veljal za bolezen moških, v zadnjih letih vse bolj ogroža ženske. Najnovejši podatki Registra raka Republike Slovenije kažejo, da se je v petnajstih letih število žensk s to diagnozo skoraj podvojilo. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO) s kampanjo »Kjer je dim, je tudi pljučni rak« opozarja, da gre za tiho, a vse bolj razširjeno epidemijo, katere potek bi bilo mogoče v veliki meri preprečiti z zgodnjim odkrivanjem in prenehanjem kajenja.
Alarmantna rast bolezni med ženskami
V Sloveniji vsako leto za pljučnim rakom zboli več kot 1600 ljudi, med njimi že več kot 600 žensk. Bolezen tako ostaja vodilni vzrok smrti zaradi raka pri nas, a spreminja svoj obraz. Medtem ko se je delež kadilcev med moškimi v zadnjih desetletjih močno znižal, je bil trend pri ženskah obrnjen. Posledice se zdaj kažejo v hitro naraščajoči pojavnosti bolezni, kar potrjujejo tudi uradni podatki. Dr. Barbara Mihevc Ponikvar je pojasnila:
V zadnjih 15 letih se je število primerov pri ženskah skoraj podvojilo, pojavnost pa še naprej raste – v povprečju za več kot pet odstotkov letno.
Poudarila je, da je kajenje tobaka odgovorno za približno 85% vseh primerov pljučnega raka.
Preprečevanje ostaja najučinkovitejši ukrep
Čeprav napredek v zdravljenju omogoča vedno boljše izide, je uspešnost še vedno tesno povezana z zgodnjim odkritjem bolezni. Specialistka radioterapije in onkologije dr. Martina Vrankar je izpostavila:
Če pljučnega raka odkrijemo v zgodnjem stadiju, je petletno preživetje več kot 60%. Na žalost pa je takih primerov le okoli 20%.
Trenutno je skupno petletno preživetje pri pljučnem raku približno 25%, pri ženskah nekoliko višje, okoli 30%. Napredek prinašajo tarčna terapija in imunoterapija, ki sta nekaterim bolnikom omogočili dolgotrajno stabilizacijo bolezni in boljšo kakovost življenja. Hkrati pa strokovnjaki poudarjajo, da nobeno zdravljenje ne more nadomestiti pravočasne preventive.
Kampanja, ki razbija mite in nagovarja ženske
Letos društvo DOBSLO kampanjo usmerja predvsem k ženskam, saj želijo razbiti še vedno prisotne mite o kajenju kot privlačni ali sproščujoči navadi. Komunikacijski projekt »Kjer je dim, je tudi pljučni rak« je nastal v sodelovanju z agencijo AV Studio pod vodstvom kreativnega direktorja Gala Erbežnika. Osrednji namen je pokazati, da prava moč žensk ne izvira iz navad, ki škodujejo zdravju, temveč iz samozavesti, odgovornosti in skrbi zase. Predsednica društva Ana Žličar je ob tem poudarila:
Slogan letošnje kampanje ni le opozorilo, temveč poziv k dejanjem – zase in za druge. Pljučni rak lahko v večini primerov preprečimo, če opustimo kajenje in se odzovemo na prve znake bolezni ali pa k obisku zdravnika spodbudimo svoje bližnje.
Zdravljenje in psihološka podpora z roko v roki
Bolezen pa ne vpliva le na telo, temveč tudi na čustveno in socialno življenje bolnikov. To potrjuje izkušnja Koprčanke Nevenke Čehovin, ki se s pljučnim rakom bori že več let. Takole je povedala:
Po moževi smrti zaradi pljučnega raka sem se sama soočila z diagnozo. Imunoterapija in kasneje novo zdravilo Sotorasib sta mi omogočila, da danes živim kakovostno življenje – dan za dnem, z ustrezno dozo optimizma in pozitivnim razmišljanjem
Njena zgodba opominja, kako pomembna je celostna oskrba, ki vključuje tudi psihološko podporo. Podpredsednica društva Nataša Elvira Jelenc je izpostavila ugotovitve evropske raziskave LUCE:
Bolniki v Sloveniji pogosto poročajo, da psihološke podpore ni dovolj ali da do nje sploh nimajo dostopa. Potrebujemo sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale, da bodo bolniki deležni celostne oskrbe – ne le medicinske, temveč tudi čustvene in socialne podpore.
Družbeni pomen zgodnjega odkrivanja
Zdravniki in strokovne organizacije vse bolj opozarjajo, da bo za zmanjšanje smrtnosti potrebno združeno delovanje. Vse od zgodnje diagnostike do ozaveščanja. Evropske raziskave kažejo, da programi presejanja, podobno kot pri raku dojke ali debelega črevesa, pomembno povečajo verjetnost preživetja. Za zdaj pa v Sloveniji celovit presejalni program za pljučnega raka še ni vzpostavljen. Ob tem stroka poziva, naj se nadaljujejo vlaganja v preventivne programe in raziskave, ki omogočajo hitrejše odkrivanje bolezni pri ogroženih skupinah.