V galeriji Bažato v Ljubljani je oktobra zaživela razstava mladih umetnikov, ki združuje ustvarjalnost, energijo in vizijo povezovanja umetnosti z gospodarstvom. Dogodek je del širše evropske pobude Orbico Art, ki že več let odpira prostor za dialog med kulturo in podjetništvom ter spodbuja prepoznavanje umetnosti kot pomembnega družbenega dejavnika. Ljubljanska izdaja razstave je v slovenski prostor prinesla novo dinamiko in dokazala, da lahko sodelovanje med gospodarskimi subjekti in umetniki ustvari platformo, na kateri umetnost postane most med različnimi svetovi.
Pobuda, ki povezuje umetnost in gospodarstvo
Projekt Orbico Art je zasnoval ustanovitelj skupine Orbico Group Branko Roglić, predsednik nadzornega odbora podjetja, ki že desetletja povezuje poslovno vizijo in ljubezen do umetnosti. Ideja se je rodila iz osebnega prepričanja, da je umetnost bistveni del človeške identitete in razvoja družbe. »Umetnost je del naše identitete,« poudarja Roglić. »Z njo rastemo kot posamezniki in kot družba. Z veseljem podpiramo mlade ustvarjalce, jim odkupujemo dela in jih predstavljamo širši javnosti. Naš cilj je preprost – da umetnost povezuje, navdihuje in bogati vse nas.« Projekt, ki se je začel kot regionalna pobuda, se je v nekaj letih razvil v evropski koncept, ki umetnost povezuje z gospodarskim svetom ter v posameznih državah ustvarja razstavne prostore za nova imena sodobne umetnosti.
Umetnost kot skupna identiteta podjetja Orbico
Letos Orbico praznuje 35 let delovanja v Sloveniji, jubilej pa so obeležili prav z umetnostjo. Generalna direktorica Orbico Slovenija in Hrvaška Tatjana Čadež je ob odprtju razstave poudarila, da podjetje želi biti del širšega družbenega razvoja. »To je pravo bogastvo – da se znamo ustaviti, zadihati in prepustiti umetnosti,« je dejala. »Z veseljem dokazujemo, da lahko podjetje prispeva tudi k širšemu družbenemu razvoju – z vlaganjem v umetnost, kulturo in ustvarjalnost mladih.« Orbico se tako vpisuje na seznam podjetij, ki umetnost razumejo kot sestavni del svoje družbene odgovornosti in jo vključujejo v strategijo trajnostnega razvoja. Takšna praksa krepi kulturno krajino, hkrati pa spodbuja vrednote ustvarjalnosti in dialoga v poslovnem okolju, ki vse pogosteje prepoznava pomen kulturne integracije.
V središču pozornosti so bili mladi umetniki
Na letošnji razpis Orbico Art se je prijavilo več kot sto mladih umetnic in umetnikov. Med njimi je strokovna žirija izbrala 41 del, ki so po besedah umetnostne zgodovinarke Nade Zoran izstopala po iskrenosti izraza, tehnični dovršenosti in sodobni poetiki. Razstava prvič vključuje tudi kiparska dela, kar projektu daje novo dimenzijo in širino. Poleg slikarskih del so bila predstavljena dela umetnikov, ki preizprašujejo meje med formo in vsebino, med tradicijo in sodobnostjo. Žirijo so sestavljali Branko Roglić, Robert Kavazović Horvat, Igor Zidić, dr. Andrej Smrekar in Nada Zoran, ki so imeli zahtevno nalogo izbrati najbolj prepričljive umetniške izraze generacije, ki šele vstopa v svet profesionalne umetnosti.
Povezovanje skupnosti in družbeni učinek
Otvoritev razstave v Ljubljani je bila več kot umetniški dogodek. Postala je namreč simbol povezovanja gospodarstva, umetnikov in družbe. Pobuda Orbico Art s tem utrjuje svojo vlogo mostu med različnimi družbenimi sferami in potrjuje, da je umetnost lahko učinkovito orodje za spodbujanje dialoga, razumevanja in skupnega ustvarjanja. »Mladi potrebujejo prostor, kjer jih nekdo vidi, sliši in spodbuja,« je ob koncu poudaril Roglić. »Če jim pri tem pomagamo, vračamo družbi tisto, kar nam je dala – priložnost, da rastemo.« Orbico Art s tem presega meje klasičnega mecenstva in postaja simbol vrednot, ki temeljijo na sodelovanju, odprtosti in skupnem razumevanju kulture kot gonila trajnostne prihodnosti.
Nagrajenci projekta Orbico Art
Razstava Mladi umetniki v okviru projekta Orbico Art je izpostavila izjemen nabor talentiranih ustvarjalcev, katerih dela so prepričala strokovno žirijo in občinstvo. Podeljene so bile naslednje nagrade:
Kiparska dela
- nagrada – Renato Arnječič
- nagrada – Špela Šedivy
- nagrada – Denis Dražetić
Slikarska dela
- nagrada – Anastazija Pirnat (Inovativnost have teeth)
- nagrada – Andrijana Vesovska
- nagrada – Emili Jenko
Nagrajenci so poleg priznanj prejeli tudi denarne nagrade, namenjene nadaljnjemu umetniškemu ustvarjanju.