Ladja Lako je zjutraj 13. novembra 2025 iz pristanišča v Portorožu odplula še zadnjič. Z njo se tako zaključuje več kot 100 let dolga zgodba, ki je zaznamovala številne generacije ob slovenski obali. Gre za simbolni zaključek pomembnega poglavja v zgodovini obalnega turizma in pomorske dediščine. Za mnoge predstavlja ta zadnji izplut opomin, da se tradicija, spomini in kulturna zgodovina ne ohranjajo sami od sebe, temveč zahtevajo angažiranost ter premišljene odločitve institucij in lokalnega okolja.

Ladja Laho Portorož, zgodovinska pot in njen pomen
Ladja Laho, zgrajena leta 1903 na Nizozemskem, je bila prvotno zasnovana kot tovorno plovilo, ki je služilo v obdobjih velikih gospodarskih in geopolitičnih sprememb. Med prvo svetovno vojno je bila uporabljena za polaganje morskih min, kasneje pa je doživela več predelav in sprememb lastništva. V Slovenijo je prispela leta 1992, kjer je pod okriljem podjetja Adriatic Safari postala potniška ladja. Namenjena je bila izletom ob obali, opazovanju delfinov in organizaciji manjših dogodkov. Z leti je pridobila status najstarejše in ene največjih potniških ladij, ki so plule pod slovensko zastavo. Njena prisotnost pa ni predstavljala le turistične atrakcije, temveč živo pričo pomorske zgodovine, ki je v času hitrega tehnološkega napredka postajala vse redkejša. Ladja je bila med domačini in obiskovalci poznana kot simbol nekega drugačnega, bolj počasnega in pripovednega obalnega časa, ki ga sodobna industrija težje ohranja.
Visoki stroški vzdrževanja so za Laho pomenili dokončno slovo
Zaradi starosti plovila, povišanih stroškov vzdrževanja, inflacije in zahtevnejše regulative je obratovanje ladje Laho v zadnjem desetletju postalo izjemno finančno obremenjujoče. Redna prenova ladijske oplata, vzdrževanje motorjev, certificiranje varnostnih postopkov in stalno prilagajanje predpisom so zahtevali sredstva, ki jih manjša turistična podjetja pogosto težko zagotavljajo. Upad turistične dejavnosti v času pandemije je dodatno zmanjšal prihodke, medtem ko alternativni viri financiranja ali institucionalna podpora niso zapolnili nastale vrzeli. Lokalna skupnost je sicer večkrat izrazila željo po ohranitvi ladje v muzejski ali edukativni rabi, vendar ni bilo zagotovljenih pogojev, ki bi tak projekt dolgoročno vzdržno podprli. Odhod ladje tako predstavlja presek med emocionalno vrednostjo in ekonomsko realnostjo sektorja, ki se mora soočati s stroški, ki presegajo simbolni pomen plovila.
Turistični in kulturni vpliv ladje Laho na obalno skupnost
Za slovensko obalo je Laho predstavljala del identitete, ki je dopolnjevala turistično ponudbo z vsebinami, ki jih sodobne storitve pogosto ne morejo v celoti nadomestiti. Izletniška plovba z ladjo tako starega značaja je omogočala drugačen stik z morjem, naravo in okoljem, ki presega klasične komercialne atrakcije. Poleg turističnega pomena je imela ladja vlogo kulturnega nosilca zgodb in spominov. Hkrati pa je predstavljala redko ohranjen del evropske pomorske tradicije. Z njenim odhodom se bo obala morala soočiti z vprašanjem, kako oblikovati nove produkte in hkrati ohraniti prepoznavne elemente lokalnega značaja. V širšem kontekstu to odpira razmislek, kako v prihodnje bolj sistematično zaščititi podobne zgodovinske elemente, ki lahko bogatijo kulturni turizem ter pomagajo oblikovati trajnostno in raznoliko turistično ponudbo.
Ladja Laho Portorož potuje v razrez v Pulo
Po slovesnem izplutju iz Portoroža se je ladja Laho odpravila na svoje zadnje popotovanje. Njena končna destinacija je puljska ladjedelnica na Hrvaškem, kjer bo šla ladja v razrez. Takšen zaključek poti je pogosto realnost starodobnih plovil, ki ne morejo več varno in vzdržno pluti, obenem pa nimajo zagotovljenih sredstev za muzejsko ali kulturno preobrazbo.
Foto: Facebook printscreen TV Koper Capodistria