Vsako leto se več tisoč mladih v Sloveniji znajde pred eno za njih najpomembnejših odločitev. Gre za izbiro nadaljnje izobraževalne poti. Pri tem se osebne želje pogosto srečajo z realnostjo trga dela. Digitalizacija, avtomatizacija in zeleni prehod že danes preoblikujejo strukturo gospodarstva, a poklicne preference mladih tem spremembam le deloma sledijo. Zato nastaja razkorak med tem, kar si mladi želijo postati, in resničnimi kadri, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje. Prav zato se odpira vprašanje o poklicih prihodnosti. Pa tudi o tem, kako jih približati generacijam, ki bodo čez nekaj let, po končanem izobraževanju, prišli na trg dela.
Informativni dnevi 2026 srednje šole in fakultete 2026
Matura 2026, datume in koledar lahko najdete TUKAJ.

STEM znanja kot dolgoročna naložba
Področja znanosti (science), tehnologije (technology), inženirstva (engeneering) in matematike (math) predstavljajo jedro prihodnjega razvoja evropskega gospodarstva. Po ocenah, ki jih navaja CMEPIUS, bo treba v Evropski uniji do leta 2035 zgolj v skupini tehnikov s področja znanosti in inženirstva zapolniti približno 4,7 milijona delovnih mest. Gre za obseg, ki jasno kaže na strukturno pomanjkanje tehniških kadrov. Pa tudi na dejstvo, da rutinska dela postopoma izginjajo ali se avtomatizirajo. Pri tem je pomembno spoznanje, da se do teh znanj ne pride izključno po univerzitetni poti. Poklicno in strokovno izobraževanje omogoča vstop v STEM področja že na srednješolski ravni. Hkrati pa ohranja odprto pot nadaljnjega izobraževanja vse do univerze.

Mehatronik kot odgovor na digitalizacijo industrije
Mehatronik sodi med profile, ki neposredno odražajo tehnološki razvoj sodobne industrije. Združevanje znanj s področja strojništva, elektrotehnike in informacijskih tehnologij ustvarja kader, ki je sposoben delovati v kompleksnih proizvodnih okoljih. To so procesi, ki so vse bolj avtomatizirani in digitalno vodeni. Zavod za zaposlovanje mehatronika uvršča med poklice z največ napovedanimi zaposlitvami. Programi so na voljo po vsej državi, vpisnih mest je dovolj, a zanimanje še vedno ne dosega razpisanih kapacitet. V šolskem letu 2025/2026 je bilo za programe mehatronike razpisanih 970 mest, zapolnjenih pa 748. To kaže na precejšen razkorak med potrebami trga dela in odločitvami mladih.
Naravovarstveni tehnik v času zelenega prehoda
Če mehatronik odraža digitalno preobrazbo industrije, naravovarstveni tehnik pooseblja okoljski vidik prihodnjega razvoja. Gre za poklic, katerega pomen se povečuje z zaostrovanjem okoljskih politik in z rastjo potreb po trajnostnem upravljanju naravnih virov. Čeprav gre za relativno nov profil, je zaposljivost že danes dobra. Hkrati pa se pričakuje nadaljnja rast povpraševanja. V šolskem letu 2025/2026 je bilo za program naravovarstveni tehnik razpisanih 196 mest, zapolnjenih pa 103. Tudi tukaj se odpira vprašanje informiranosti in splošna opaženost teh poklicev med mladimi. Delo na področju varstva okolja, monitoringa, krožnega gospodarstva in obnovljivih virov energije ni več nišna dejavnost. Z zelenim prehodom in vedno večjim poudarkom na trajnosti postaja sestavni del gospodarskih in razvojnih politik.

Poklicne želje mladih in realnost trga dela
Eden izmed ključnih izzivov, na katere opozarja CMEPIUS, je dejstvo, da se poklicne želje mladih v zadnjih dveh desetletjih kljub velikim družbenim spremembam bistveno niso spremenile. Izbire se še vedno osredotočajo na omejen nabor tradicionalnih in statusnih poklice. Številni deficitarni profili pa ostajajo spregledani. Takšno neskladje lahko vodi v dvojni problem brezposelnosti mladih na eni strani in pomanjkanja ključnih kadrov na drugi. Mednarodne primerjave, ki so zajete v poročilu OECD o pripravljenosti mladih na poklicno prihodnost, opozarjajo, da ima tak razkorak lahko dolgoročne gospodarske in družbene posledice.
Spolni stereotipi in dostop do STEM področij
Poseben izziv predstavlja tudi spolna neuravnoteženost v poklicih s področja STEM. Prepričanje, da tehnični in naravoslovni poklici niso primerni za dekleta, še vedno vpliva na vpisne odločitve. Podatki kažejo, da je delež deklet v programih s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva vztrajno nizek in ostaja pri približno 11%. Evropske strategije zato postavljajo jasne cilje, da bi bilo v STEM programe vključenih vsaj 45% dijakov, med njimi vsaj četrtina deklet. Razbijanje stereotipov ni zgolj vprašanje enakosti, temveč tudi nujen pogoj za zadostitev potrebam trga dela.
Poklicno izobraževanje kot stabilna karierna pot
V zadnjih letih v Sloveniji narašča delež vpisanih v poklicne in strokovne programe, kar kaže na postopno spremembo percepcije teh izobraževalnih poti. Mladi po zaključeni III. ali IV. stopnji izobrazbe pridobijo konkreten poklic in pogosto tudi takojšnjo zaposlitev. Sistem pa jim hkrati omogoča nadaljevanje izobraževanja.
Odločitev, ki oblikuje prihodnji trg dela
Vprašanje poklicev prihodnosti zato ni vprašanje posameznega programa ali enega šolskega leta, temveč dolgoročno razvojno vprašanje družbe. Podatki o pomanjkanju tehničnih in naravovarstvenih kadrov kažejo, da izobraževalni sistem ponuja poti, ki vodijo v stabilne in iskane poklice. Žal pa te poti še vedno niso dovolj prepoznane. Odločitev za poklic prihodnosti tako postaja več kot osebna izbira postaja strateška odločitev, ki sooblikuje odpornost gospodarstva, trajnostni razvoj in socialno stabilnost v prihodnjih letih.