Modri ponedeljek 2026 (Blue Monday 2026) bo tretji ponedeljek v letu. Tako bo pozornost kot najbolj depresiven dan v letu 2026 prevzel ponedeljek, 19. januar. Gre torej za datum, ki se vsako leto v javni prostor vrača z veliko gotovostjo in malo dvoma. Pogosto pa kot samoumevna razlaga slabšega razpoloženja sredi zime. Prav ta navidezna preprostost skriva bistveno bolj zapleteno zgodbo, v kateri se prepletajo psihologija, biologija in tržna logika. Modri ponedeljek oz. Blue Monday namreč znanstveno ni utemeljen pojav. Je pa postal simbol obdobja, ko se številni ljudje dejansko soočajo z večjo utrujenostjo, pomanjkanjem energije in nižjim razpoloženjem.
Modri ponedeljek 2026 (Blue Monday 2026) oz. kako je marketing ustvaril globalni pojav
Izvor pojma Blue Monday (modri ponedeljek) sega v leto 2005, ko ga je v okviru promocijske kampanje uvedlo britansko turistično podjetje Sky Travel. Cilj kampanje je bil preprost: identificirati dan v letu, ko naj bi bili ljudje najbolj dovzetni za razmišljanje o pobegu in rezervacijo potovanj. V ta namen je bila predstavljena tako imenovana formula, ki je združevala vreme, dolgove po praznikih, čas od božiča, neuspeh novoletnih zaobljub in splošno motivacijo. Čeprav je bila formula na videz matematična, je temeljila na povsem subjektivnih in neizmerljivih spremenljivkah. Zato so jo znanstveniki že ob nastanku zavrnili kot psevdoznanstveno.
A rodil se je najbolj depresiven dan v letu
Kljub temu se je koncept hitro razširil. Mediji so ga prevzeli kot zanimivo zgodbo, podjetja kot priložnost za nagovarjanje čustev, javnost pa kot priročno razlago lastnega počutja. Sčasoma je Blue Monday (modri ponedeljek) postal samouresničujoča se prerokba. Torej, dan, ko se od ljudi skoraj pričakuje, da se bodo počutili slabše, kot bi se sicer.
Mit o enem samem najslabšem dnevu
Raziskave s področja duševnega zdravja dosledno kažejo, da ni enega samega dneva v letu, ki bi bil za večino ljudi psihološko najtežji. Razpoloženje ni vezano na koledar, temveč niha glede na delovni ritem, osebne okoliščine, zdravstveno stanje in širše okoljske dejavnike. Študije kažejo, da se počutje skozi teden spreminja in da so pri mnogih ljudeh bolj izraziti padci sredi tedna kot ob ponedeljkih. Ideja o univerzalno depresivnem dnevu zato ne zdrži strokovne presoje.
Vendar zavračanje modrega ponedeljka kot mita ne pomeni, da težav, s katerimi se ljudje v tem času soočajo, ni. Prav nasprotno. Januar in februar sta v zmernem pasu pogosto meseca z največ psihološkimi obremenitvami. A razlogi niso vezani na en sam datum.
Zimski blues in sezonska depresija kot resnična pojava
Statistični podatki kažejo, da velik delež ljudi v zimskem času poroča o poslabšanju razpoloženja. Pa tudi večji žalosti, utrujenosti in izgubi zanimanja za dejavnosti, ki jih sicer veselijo. Pri manjšem, a pomembnem deležu gre za sezonsko afektivno motnjo, ki je klinično prepoznana oblika depresije. Ta se pojavlja v določenem delu leta in je povezana s krajšimi dnevi, manjšo izpostavljenostjo naravni svetlobi in posledičnimi spremembami v delovanju serotonina in melatonina. To sta hormona, ki uravnavata razpoloženje in spanje.
Sezonska depresija je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Najpogosteje pa se pojavi v zgodnji odrasli dobi. Najtežja meseca sta praviloma januar in februar, ko so dnevi najkrajši in so prazniki že za nami. Čeprav je pojavnost v posameznih državah različna, velja, da večja oddaljenost od ekvatorja pomeni večje tveganje, kar je relevantno tudi za srednjeevropski prostor.
Zakaj je januar psihološko zahtevnejši
Razlogi za slabše počutje v januarju so večplastni. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe vplivajo na cirkadiani ritem in povzročajo občutek kronične utrujenosti. Po praznikih se ljudje vrnejo v delovno rutino. Pogosto je začetek leta povezan tudi z večjimi finančnimi obremenitvami, kar povečuje stres. Novoletne zaobljube, ki naj bi simbolizirale nov začetek, pa lahko hitro postanejo vir razočaranja. Še posebej, če cilji niso realno zastavljeni ali če napredek ni takoj viden.
Poleg tega hladno vreme in slabše razmere za gibanje zmanjšujejo količino telesne aktivnosti, socialni stiki pa se v tem obdobju pogosto skrčijo. Vse to ustvarja okolje, ki lahko okrepi občutke osamljenosti in brezvoljnosti. Ko se tem dejavnikom pridruži še medijsko sporočilo, da je določen dan v letu posebej depresiven, se učinek lahko še potencira.
Kaj lahko posameznik stori sam?
Obravnava zimskega slabšega počutja ni omejena zgolj na strokovno pomoč, čeprav je ta v primeru izrazitejših simptomov nujna. Raziskave kažejo, da so redna telesna aktivnost, bivanje na prostem v dnevni svetlobi, urejen ritem spanja in prehrane ter ohranjanje socialnih stikov učinkoviti zaščitni dejavniki. Pri sezonski depresiji se kot ena od učinkovitih metod uporablja tudi svetlobna terapija. Ta simulira dnevno svetlobo in pomaga uravnavati biološke ritme.
Pomembno je tudi razumevanje, da ni treba biti dobro razpoložen vsak dan in da nihanja niso znak osebnega neuspeha. Prav nasprotno. Sprejemanje realnosti zimskega obdobja in prilagajanje pričakovanj lahko zmanjša pritisk, ki si ga ljudje pogosto nalagajo sami.