Norice veljajo za eno najpogostejših otroških nalezljivih bolezni in dolgo so veljale za skoraj neizogiben del otroštva. Januarja 2025 se je v Sloveniji s spremembo programa cepljenja zgodil pomemben premik, saj je cepljenje proti noricam postalo del rednega programa za najmlajše. Leto dni pozneje se v praksi že kažejo prvi merljivi učinki, ki segajo dlje od posameznih družin in posegajo v širši javnozdravstveni prostor. Izkušnje iz vrtcev in pediatričnih ambulant ponujajo vpogled v to, kako cepljenje vpliva na širjenje bolezni, vsakdan staršev in delovanje vzgojno izobraževalnih ustanov.
Uvedba cepljenja v redni program
Redno cepljenje proti noricam je v Sloveniji namenjeno otrokom, ki so rojeni februarja 2024 in kasneje. Izvaja pa se v okviru obstoječega programa cepljenja. Prvi odmerek otrok prejme med 11 in 18 meseci starosti, drugega pri tretjem letu. Pomemben vidik te ureditve je organizacijski, saj cepljenje ne pomeni dodatnih obiskov pri pediatru in se časovno ujema s cepljenjem proti ošpicam mumpsu in rdečkam. Takšna integracija zmanjšuje obremenitev zdravstvenega sistema in hkrati povečuje verjetnost visoke precepljenosti. Z vidika javnega zdravja gre za pristop, ki ne ščiti le posameznega otroka, temveč postopno zmanjšuje kroženje virusa v populaciji.
Izkušnje iz regij ob izbruhih bolezni
Posebej zgovorne so izkušnje iz nekaterih regij ob izbruhih noric proti koncu preteklega leta. Pediatri so v teh okoljih opazili jasno razliko med cepljenimi in necepljenimi otroki. Otroci, ki so prejeli vsaj prvi odmerek cepiva, v teh izbruhih niso zboleli. Medtem ko so se okužbe širile predvsem med necepljenimi. Takšna opažanja iz vsakdanje prakse potrjujejo učinkovitost cepljenja tudi zunaj nadzorovanih raziskav. Za starše je to pomenilo zelo konkreten učinek, saj so se izognili večdnevni ali celo večtedenski odsotnosti z dela in logističnim izzivom, ki jih prinaša nega bolnega otroka doma.
Potek bolezni in tveganja zapletov
Norice povzroča virus varicella zoster in se prenašajo izjemno hitro. Inkubacijska doba lahko traja do tri tedne, kužnost pa se začne že nekaj dni pred pojavom izpuščajev. Bolezen se običajno kaže z vročino in srbečimi mehurčki, ki se postopno spreminjajo v kraste. Čeprav pri večini otrok poteka razmeroma blago, tveganj ni mogoče zanemariti. V določenem deležu primerov pride do bakterijskih okužb kože, pljučnice ali sistemskih zapletov, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje. Posebnost virusa je tudi ta, da po preboleli bolezni ostane v telesu in se lahko kasneje v življenju ponovno aktivira v obliki pasovca.
Učinkovitost cepljenja in zaščita skupnosti
Cepljenje proti noricam zagotavlja zelo visoko stopnjo zaščite. Prvi odmerek nudi več kot 90% učinkovitost. Z dvema odmerkoma pa je zaščita skoraj popolna. Poleg neposredne zaščite otroka ima cepljenje tudi pomemben posreden učinek. Manj okužb pomeni manj možnosti za širjenje virusa na dojenčke, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih so zapleti lahko izrazitejši. Izkušnje držav, ki so cepljenje uvedle že pred leti, kažejo na izrazit upad obolevnosti. V Združenih državah Amerike se je število primerov noric po uvedbi cepljenja zmanjšalo za skoraj celoten razpon, kar potrjuje pomen visoke precepljenosti za obvladovanje bolezni.
Vpliv na družine in delovno okolje
Norice niso le zdravstveni izziv, temveč imajo tudi socialne in ekonomske posledice. Otrok z noricami mora ostati doma do popolnega celjenja izpuščajev, kar lahko pomeni tudi do dva tedna odsotnosti iz vrtca. Za starše to pogosto pomeni bolniško odsotnost ali iskanje alternativne oskrbe. Cepljenje ta krog prekine. Izkušnje družin, katerih otroci so bili cepljeni in so kljub izbruhom ostali zdravi, kažejo na manj stresa, bolj predvidljiv vsakdan in večjo stabilnost družinskega življenja. Takšni učinki so težje merljivi, a pomembno prispevajo k širšemu razumevanju koristi cepljenja.
Javnozdravstveni pomen prvega leta
Prvo leto rednega cepljenja proti noricam v Sloveniji kaže, da gre za ukrep z jasnimi in preverljivimi učinki. Zmanjšano širjenje bolezni, manj izostankov iz vrtcev in manj zapletov potrjujejo logiko vključitve cepljenja v nacionalni program. Izkušnje iz prakse dopolnjujejo podatke iz mednarodnih raziskav in kažejo, da cepljenje ni zgolj individualna odločitev, temveč del skupnega napora za zaščito zdravja otrok in stabilnosti družbe. Norice tako iz neizogibne otroške bolezni postopno postajajo obvladljiv javnozdravstveni pojav, pri katerem ima preventiva osrednjo vlogo.