Telekom Slovenije je vstop v leto 2026 zaznamoval s tehnološkimi premiki, ki niso več zgolj vprašanje hitrosti interneta ali boljšega mobilnega signala, temveč se vse bolj dotikajo temeljev digitalnega delovanja države, gospodarstva in vsakdanjega življenja. Zaključena prenova jedrnega dela mobilnega omrežja, prehod na arhitekturo 5G Standalone, skoraj popolna pokritost prebivalstva s signalom 5G ter hkratna rast optičnega in brezžičnega fiksnega dostopa postavljajo infrastrukturo v ospredje razprav o konkurenčnosti, varnosti podatkov in dostopnosti digitalnih storitev. Vzporedno s tem se tehnološki razvoj vse bolj prepleta z družbenimi vprašanji. Vse od dolgotrajne oskrbe starejših do pogojev dela in privlačnosti delodajalcev v digitalni ekonomiji.
5G Standalone kot temelj naslednje faze mobilnih omrežij
Zaključek celovite modernizacije jedrnega dela mobilnega omrežja pomeni prehod iz nadgradnje obstoječih sistemov v popolnoma samostojno 5G arhitekturo. Tehnologija 5G Standalone omogoča delovanje omrežja brez odvisnosti od prejšnjih generacij. To pa odpira možnosti, ki so bile doslej omejene predvsem na pilotske projekte. Med njimi je rezinjenje omrežja, ki omogoča vzpostavljanje ločenih virtualnih omrežnih segmentov z zagotovljeno kakovostjo storitve za specifične industrijske ali javne potrebe. Takšen pristop je ključen za digitalizacijo proizvodnje, logistike in kritične infrastrukture, kjer zakasnitve ali prekinitve niso sprejemljive. Pomemben element nadgradnje je tudi uvedba tehnologije VoNR. Ta omogoča izvajanje govornih storitev neposredno prek 5G. To pomeni manj preklapljanja med omrežji, večjo stabilnost povezav in pripravo na postopno opuščanje starejših tehnologij.
99% pokritost s 5G in razširitev dostopa do fiksnega interneta
Podatek o 99% pokritosti prebivalstva s signalom 5G presega simboliko in neposredno vpliva na razlike med urbanimi in ruralnimi območji. Skoraj popolna pokritost pomeni, da mobilni širokopasovni dostop postaja realna alternativa ali dopolnilo klasičnim fiksnim povezavam. To je še posebej pomembno v kombinaciji z največjim optičnim omrežjem v državi, ki dosega več kot pol milijona gospodinjstev. Tam, kjer gradnja optike še ni izvedljiva, se kot premostitvena rešitev uveljavlja fiksni brezžični dostop. Takšna kombinacija tehnologij zmanjšuje digitalni razkorak in omogoča, da se napredne storitve, od dela na daljavo do pretočnih vsebin in pametnih naprav, enakovredno uporabljajo tudi zunaj večjih središč.
Digitalna suverenost kot strateško vprašanje
V ospredje tehnoloških razprav se vse pogosteje postavlja vprašanje nadzora nad podatki in njihove geografske umeščenosti. Suverene oblačne rešitve, ki temeljijo na certificirani infrastrukturi znotraj države, odgovarjajo na zahteve regulatorjev in skrbi podjetij glede čezmejnih prenosov podatkov. Model, v katerem so podatki shranjeni in obdelani lokalno, zmanjšuje odvisnost od globalnih ponudnikov in omogoča večjo preglednost nad varnostnimi mehanizmi. Povezava oblačnih storitev s centrom kibernetske varnosti in odpornosti pomeni, da podjetja ne najemajo zgolj infrastrukture, temveč tudi strokovno podporo pri zaščiti pred sodobnimi grožnjami. Takšen pristop postaja vse pomembnejši v času naraščajočih kibernetskih incidentov in geopolitičnih napetosti.
Virtualni podatkovni center kot alternativa lastnim strežnikom
Najem virtualnega podatkovnega centra (VDC) se uveljavlja kot odgovor na vse višje stroške in kompleksnost vzdrževanja lastnih IT okolij. Prehod iz investicijskega modela v operativne stroške omogoča podjetjem večjo finančno predvidljivost in prilagodljivost. Možnost sprotnega prilagajanja procesorske moči, pomnilnika in shrambe pomeni, da infrastruktura sledi dejanskim potrebam poslovanja, ne obratno. Posebna vrednost tovrstnih rešitev je v kombinaciji lokalne infrastrukture in 24 urne podpore v slovenskem jeziku. To zmanjšuje odzivne čase in odpravlja komunikacijske ovire pri reševanju zapletov. V praksi pa to pomeni večjo razpoložljivost sistemov in manj izpadov, ki imajo lahko neposredne poslovne posledice.
Vsebinski ekosistem in vloga televizijskih platform
Brezplačna vključitev storitve BBC Player v platformo NEO pomeni razširitev vloge telekomunikacijskega operaterja v ponudnika celovite digitalne izkušnje. Več kot 900 ur britanske produkcije, dostopne na različnih napravah, dopolnjuje ponudbo, ki ni več omejena zgolj na prenos signala. Takšne integracije sledijo trendu združevanja infrastrukture in vsebin, kjer se konkurenčnost vse bolj gradi na ekosistemu storitev. Na tej osnovi se razvijajo tudi novi modeli oglaševanja, ki temeljijo na podatkovno podprtem ciljanju v nadzorovanem okolju. To odpira vprašanja o ravnotežju med učinkovitostjo oglaševanja in varstvom zasebnosti, hkrati pa nakazuje smer razvoja televizijskih platform v prihodnjih letih.
E-oskrba kot primer družbenega učinka tehnologije
Digitalne inovacije se ne odražajo le v poslovnih modelih, temveč tudi v storitvah, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja. Storitev E-oskrba, ki je s 1. julijem 2025 postala del pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, omogoča starejšim in ranljivim skupinam varnejše bivanje doma. Tehnološka podpora v obliki sistema za klic na pomoč in hitrega odziva predstavlja primer, kako lahko komunikacijska infrastruktura podpira socialne politike. Poenostavljen postopek za osebe, starejše od 80 let, dodatno poudarja usmerjenost v uporabnika in zmanjševanje administrativnih ovir. Takšni projekti kažejo, da vloga telekomunikacij presega klasično zagotavljanje povezljivosti.
Delovno okolje kot del digitalne strategije
Peto zaporedno prejeto priznanje Top Employer kaže, da tehnološki razvoj poteka vzporedno z vlaganji v organizacijsko kulturo in razvoj zaposlenih. V panogi, kjer so kadri ključni vir konkurenčnosti, postajajo pogoji dela in možnosti izobraževanja strateško vprašanje. Analiza kadrovskih praks, ki vključuje področja vodenja, dobrega počutja in razvoja talentov, nakazuje, da se digitalna preobrazba ne odvija zgolj na ravni tehnologije, temveč tudi v načinu dela. Takšen pristop je vse pomembnejši v času pomanjkanja strokovnjakov in hitrih sprememb v znanjih, ki jih zahteva trg.