Kako doseči generacijo Z, skupino mladih, ki je zrasla s pametnimi telefoni, pretočnimi vsebinami in stalno digitalno povezanostjo, ni več zgolj marketinško vprašanje. Gre za razumevanje vrednot, navad in pričakovanj generacije, ki bo v naslednjih letih oblikovala trg dela, potrošniške vzorce in razvoj digitalnih storitev. Prav temu vprašanju so se posvetili dijaki srednjih tehničnih šol, ki so se v Ljubljani udeležili hekatona v okviru projekta Job Lab. Izhodišče je bilo jasno in hkrati zahtevno kako naj telekomunikacijski operater postane smiseln in relevanten del vsakdana generacije Z.
Hekaton kot stik mladih z realnimi izzivi tehnološke industrije
Dogodek, ki je potekal že četrto leto zapored, je v ospredje postavil praktično delo in soočenje z realnimi izzivi panoge. Več kot 60 dijakov iz Celja, Domžal in Ljubljane, razdeljenih v 13 ekip, je moralo razviti koncept, storitev ali prototip, ki bi odgovoril na vprašanje o vlogi telekomunikacij v življenju mladih. Takšen pristop presega klasično šolsko okolje, saj dijakom omogoča vpogled v procese, s katerimi se srečujejo podjetja v tehnološkem sektorju. Hekaton ni bil tekmovanje v iskanju ene pravilne rešitve. Gre za vajo v razumevanju uporabnika, analizi potreb in iskanju izvedljivih idej, ki bi imele smisel tudi zunaj učilnice.
Mentorstvo kot most med izobraževanjem in prakso
Pomemben del dogodka je predstavljalo mentorstvo strokovnjakov iz Telemacha, razvojnega centra United Cloud in Tehnološkega parka Ljubljana. Njihova vloga ni bila zgolj tehnična podpora, temveč predvsem usmerjanje razmišljanja mladih k realnosti trga in omejitvam, ki jih prinaša razvoj storitev v praksi. Dijaki so se tako seznanili z osnovami razvoja inovacij, timskega dela in kritičnega vrednotenja idej. Prav stik z mentorji iz prakse pogosto pomeni tisti element, ki mladim pomaga razumeti, kako se teoretično znanje prelije v konkretne rešitve in zakaj so določene odločitve v poslovnem okolju nujne.
Umetna inteligenca in digitalne platforme kot samoumevno izhodišče
Med predstavljenimi idejami so izstopali predlogi, ki so v središče postavljali umetno inteligenco, personalizirane digitalne platforme in nove komunikacijske pristope. Za generacijo Z so takšna orodja nekaj samoumevnega, ne več tehnološka posebnost. Dijaki so pri zasnovi rešitev izhajali iz lastnih uporabniških izkušenj in razumevanja vsakdanjih navad mladih. To kaže na pomemben premik v razmišljanju mlajših generacij, kjer tehnologija ni več cilj sama po sebi. V bistvu je sredstvo za hitrejšo, bolj prilagojeno in manj opazno podporo vsakdanjim opravilom, komunikaciji in zabavi.
Razumevanje mladih kot strateška prednost za podjetja
Strokovna komisija je za najboljšo izbrala ekipo dijakov iz Šolskega centra PET. Ta je namreč izstopala s celostnim pristopom in jasnim razumevanjem pričakovanj mladih uporabnikov. Ob tem je vodja korporativnega komuniciranja pri Telemachu in nosilka projekta Job Lab Greta Šter poudarila:
Navdušeni smo, da so ideje iz leta v leto na višji ravni. Napredek v štirih letih je neverjeten, seveda tudi zaradi razvoja vseh orodij umetne inteligence, ki jih mladi že suvereno obvladajo. Za nas pa je še posebej dragoceno razumevanje, kako generacija Z razmišlja in kaj od tehnologije pričakuje, saj lahko le tako skupaj z mladimi sooblikujemo storitve in rešitve, ki so jim res blizu.
Job Lab kot primer družbene odgovornosti in naložbe v prihodnje kadre
Projekt Job Lab presega okvir enkratnega dogodka. Gre za dolgoročnejši pristop, s katerim Telemach Slovenija gradi povezavo med gospodarstvom, tehnološkimi strokovnjaki in izobraževalnim sistemom. S tem mladim omogoča razvoj digitalnih veščin, hkrati pa podjetju ponuja vpogled v razmišljanje generacije, ki bo v prihodnje soustvarjala digitalno okolje. Takšni projekti imajo širši družbeni pomen, saj prispevajo k boljšemu razumevanju potreb trga dela in spodbujajo mlade, da tehnologijo ne dojemajo le kot orodje za uporabo, temveč kot področje, na katerem lahko aktivno soustvarjajo prihodnost.