Spontan vžig skoraj vsega dilitija v galaksiji je v vesolju Zvezdnih stez oziroma Star Treka povzročil katastrofo epskih razsežnosti, primerljivo s posledicami, ki jih bo imel Trumpov politični stampedo za današnji svet. A vsaj za potomce Kirka, Picarda in druščine se po dolgem zatišju znova pojavi upanje. Nastopi čas ponovnega odprtja Zvezdne akademije in obuditve Federacije planetov, dveh temeljnih stebrov te dolgožive znanstvenofantastične franšize.
Katastrofa, ki znova premeša vesolje Zvezdnih stez
Če mene vprašate, izstopata predvsem dva lika. Prva je Ake, brezskrbna, pogosto bosa, ljubiteljica staromodnih očal in oseba, ki si v kapitanovem stolu dovoli prekrižati noge na način, ki deluje skoraj prestopniško. Drugi je Nus, zanimiv že zato, ker je drugačen in na videz brezčuten. Vsaj za zdaj. V Zvezdnih stezah namreč ni nič nenavadnega, da se zlobneži sčasoma spreobrnejo. Se še spomnite imperatorke iz paralelnega sveta Philippe Georgiou?
Stranski liki kot zavesten poklon preteklosti
Med zanimivejšimi stranskimi liki velja omeniti še genialnega najstnika Caleba, za katerega bi človek skoraj prisegel, da se spopada z bipolarno motnjo, večni »bi, ne bi, bi, ne bi«, ter godrnjavega, v opero zaljubljenega hologramskega doktorja iz serije Voyager, ki ga ponovno upodobi Robert Picardo. Takšne reference bodo starejši ljubitelji franšize nedvomno prepoznali kot premišljen poklon preteklim inkarnacijam Star Treka.
Po ponovnem premisleku hitro postane jasno, da je zgodba prvega dela nove serije Zvezdne steze Zvezdna akademija pravzaprav precej banalna. A drugače glede na lik in delo Gena Roddenberryja skoraj ne more biti, njegova vizija je bila vedno izrazito utopična. V svetu, kjer ponovno zmagujejo najmočnejši, sodnica Nahla Ake, ki jo upodobi Holly Hunter, pošlje Anisho v Mir, rehabilitacijski zapor, zaradi umora častnika Zvezdne flote med poskusom kraje hrane. S tem jo loči od sina Caleba, ki pobegne.
Petnajst let pozneje v istem razpokanem svetu
Zgodba se nadaljuje petnajst let kasneje, ob koncu 32. stoletja, kar časovno sovpada z zadnjo sezono serije Star Trek Discovery. Caleb in Ake se ponovno srečata. On živi onstran zakona, njo pa povabijo, da prevzame vodenje Zvezdne akademije. Obljubi mu, da bosta skupaj poiskala Anisho, če se pridruži prvi generaciji kadetov po več kot stotih letih. Brez klasičnega negativca zaplet ne bi bil popoln. To vlogo prevzame pirat Nus Braka, ki ga igra Paul Giamatti, in ki je pravzaprav ključni krivec za ločitev matere in sina.
Zvezdna akademija je tokrat predstavljena kot ogromna vesoljska ladja USS Atena, oblikovana v skladu s tehnološkim razvojem 32. stoletja in parkirana v San Franciscu. Povsem v ameriškem slogu njen prihod spremlja čustveno nabita scena z istoimensko glasbeno podlago v ozadju. V prvih dveh delih serije gledalec izve tudi veliko o zgodovini Federacije in Zvezdne flote, kar ustvari vtis resne, formalistične in nekoliko ementalske pripovedi. Z drugimi besedami gre za klasične Zvezdne steze.
Klasične Zvezdne steze brez presežkov
Kljub vsemu v seriji ne vidim ničesar takšnega, zaradi česar bi s stola padel od navdušenja. Bojim se, da gre znova za povprečen izdelek, pri katerem se na koncu izkaže, da so njegovi najmočnejši aduti predvsem posebni učinki ter redki, kratkotrajni akcijski prizori, in še ti so dovolj predvidljivi, da je njihov razplet jasen vnaprej. To sicer ne pomeni, da je serija slaba. Prepričan pa sem, da si jo bodo z veseljem ogledali predvsem notorični verniki v načelnost, dobroto in neskončni optimizem, ki so že desetletja zaščitni znak Star Treka.