Kdor bi izumil virus, ki čez noč iz povprečne ali celo grde osebe ustvari popolno lepotico ali lepotca, bi obogatel hitreje kot katerikoli tehnološki milijarder. Predstavljajte si svet, v katerem je dovolj en sam spolni stik z okuženim in že naslednji dan v ogledalu zagledate idealno verzijo sebe.
V družbi, ki je obsedena z videzom in lepotnimi ideali, je zgodba serije The Beauty (Lepota) skoraj preveč mamljiva, da ne bi padla na plodna tla. Lepota brez truda, brez diet, brez operacij. Dostopna tudi tistim, ki jim genetika ni bila posebej naklonjena.
Seveda pa obstaja zanka.
Lepota, ki eksplodira
Med seboj nepovezani manekeni in manekenke začnejo brez očitnega razloga pobijati naključne mimoidoče. Nato spontano eksplodirajo. Dobesedno. Izkazuje se, da so bili še nedolgo nazaj povsem običajni ljudje, nekateri celo izrazito neprivlačni, ki se med seboj sploh niso poznali.
Skupna jim je ena stvar. Okužba z umetno ustvarjenim virusom, ki se prenaša s spolnim odnosom in povzroči radikalno telesno preobrazbo. Popolna lepota, a z izrazito neprijetnim stranskim učinkom.
FBI, morilec in tehnološki milijarder
Primer začneta preiskovati agenta FBI Cooper Madsen, ki ga igra Evan Peters, ter Jordan Bennett, v interpretaciji Rebecce Hall in Jessice Alexander. Ko se trupla začnejo kopičiti, sled hitro vodi do skrivnostnega Morilca, ki ga upodobi Anthony Ramos, in do korporacije pod vodstvom tehnološkega milijonarja Byrona Forsta, ki ga igra Ashton Kutcher.
Jedro zgodbe ni težko razbrati. Virus je rezultat tajnega razvoja, testiran na ljudeh brez njihove vednosti. Korporacija išče način, kako obvladati stranske učinke in hkrati preprečiti, da bi se okužba razširila izven nadzora, preden bi jo lahko javno predstavili kot revolucionarni genetski dosežek.
Naloga Morilca je preprosta in brutalna. Likvidirati naključno okužene ali tiste, ki so virus ukradli. Če naj bi izdelek prinesel milijarde, si njegovi stvaritelji pač ne morejo privoščiti, da bi postal dostopen vsem in brezplačen.
Kdo bi si mislil, da je virus lepote, ki se prenaša s spolnim stikom, tako težko nadzorovati.
Da zgodba ne bi bila preveč enoplastna, je med agentoma še značilen odnos tipa bi ali ne bi, ki dodaja nekaj osebne dinamike sicer precej krvavi preiskavi.
Provokacija z družbenim komentarjem
Serija je provokativna, a ne na prvo žogo. Sprašujem se, ali je zgodba res povsem izmišljena. V resnici nimamo pojma, kaj vse nastaja v laboratorijih lepotne industrije. A to verjetno ni bistvo.
Bistvo je izvedba. Ta je presenetljivo dobra. Igralci očitno uživajo v svojih likih, tempo je suveren, zgodba ve, kam gre. Že uvodna sekvenca je impresivna. Bella Hadid si na modni pisti lomi vratove, pretepa paparace in razbija restavracije v obupanem iskanju vode, da bi pogasila nenavadno, skoraj živalsko žejo.
Vizualno serija deluje samozavestno, skoraj estetsko. Tudi prizori spolnosti so mehki in stilizirani, daleč od eksplicitnosti, ki bi služila zgolj šoku.
Težava, če ji lahko tako rečemo, je drugje.
Ni za občutljive želodce
Najbolj nazorni so prizori eksplozij teles. Ko se popolna lepota dobesedno razleti v oblaku krvi in mesa, kamera ne pogleda stran. Delci letijo po prostoru, oblivajo okolico in gledalca nehote potegnejo v neprijetno bližino.
Kdor nima dovolj močnega želodca, naj v teh trenutkih raje pogleda proč. Na srečo ustvarjalci s tem niso pretiravali, čeprav si prizori zlahka zapomnijo.
Lepota kot ogledalo družbe
Serija, ki bi jo lahko prevedli kot Lepotica, ima vse, kar mora imeti dobra zgodba. Zaplet, jasno strukturo, like, ki se obnašajo in govorijo kot ljudje, ne kot klišeji. Ob tem pa ponudi še subtilen komentar o stanju sodobne družbe. Družbe, ki lepoto enači z vrednostjo in je pripravljena zanjo plačati skoraj vsako ceno.
Ogled vsekakor priporočam. A previdno. Lepota, kot kaže, ni brez stranskih učinkov.
Foto: FX