Konferenca Money Motion 2026 se bo v Zagrebu predstavila z največjo izdajo do zdaj. Organizatorji napovedujejo več kot 3.000 udeležencev in več kot 120 govorcev na petih tematskih odrih. Konferenca, ki bo 11. in 12. marca 2026 potekala na Zagrebškem velesejmu, v zadnjih treh letih ni rasla le po številu obiskovalcev, temveč tudi po vplivu, ki ga ima na poslovno in razvojno povezovanje regije. V ospredju ne bo zgolj predstavitev novih tehnoloških rešitev, temveč vprašanje, kako se finančna industrija v tem delu Evrope prilagaja digitalnim plačilom, novim regulatornim zahtevam, avtomatizaciji storitev in vse večji vlogi podatkov pri odločanju.

Slovenija kot vidna točka regionalnega fintech povezovanja
Ena pomembnejših novosti letošnje zgodbe je izrazitejša vloga Slovenije. Organizatorji so predstavili nov format lokaliziranih srečanj po Evropi pod imenom Money Talks, prvo ekskluzivno izdajo pa bo junija gostil Bled. Po napovedih bo enodnevni dogodek združil 150 ključnih strokovnjakov iz sveta bančništva, regulativ, naložb in tehnoloških inovacij. Takšna odločitev ni naključna. Organizatorji tako nadaljujejo sodelovanje, ki se je okrepilo že lani, ko je bila Slovenija partnerska država konference. To je tudi signal, da se slovenski prostor vse bolj dojema kot relevanten sogovornik v regijskih razpravah o prihodnosti finančnih storitev. Bled kot prizorišče nosi še dodatno sporočilo. Ne gre zgolj za simbolno umestitev dogodka v prepoznavno okolje, temveč za poskus, da se vsebinsko zahtevne razprave prenesejo v bolj fokusiran, butičen format, kjer je več prostora za neposreden stik med odločevalci.
Od konference do platforme za regijski vpliv
Money Motion je v razmeroma kratkem času prešel iz novega dogodka v prepoznano regijsko platformo. Že v prvem letu je povezal več kot 1.000 mednarodnih strokovnjakov s področja financ in tehnologije. Leto pozneje približno dvakrat toliko, letos pa organizatorji pričakujejo več kot 3.000 obiskovalcev. Ob tem navajajo tudi 25% letno rast števila obiskovalcev, kar kaže na konsistentno širjenje dosega in prepoznavnosti. V treh letih je konferenca povezala več kot 900 organizacij in 250 govorcev, s čimer se umešča med najvidnejša strokovna srečanja v tem delu Evrope. Takšna rast je pomembna tudi zato, ker se fintech ekosistemi praviloma ne utrjujejo zgolj z velikostjo posameznih trgov, ampak z gostoto povezav med bankami, procesnimi centri, startupi, vlagatelji, regulatorji in ponudniki infrastrukture. Regija, ki je dolgo veljala predvsem za sledilko tehnoloških trendov, si s takšnimi platformami vse bolj gradi vlogo prostora, kjer se nove rešitve ne le uvajajo, ampak tudi razvijajo.

V ospredju niso le ideje temveč konkretni poslovni modeli
Program letošnje konference napoveduje nastope mednarodno uveljavljenih imen. Med njimi so David Birch, Dean Krstevski in Panagiotis Kriarias. Takšna zasedba nakazuje, da organizatorji ciljajo na širši razpon tem, od prihodnosti digitalnih valut do razvoja digitalnih plačil in transformacije industrije. Pomembno je tudi, da program ni omejen na perspektivo velikih zahodnoevropskih trgov, temveč vključuje sogovornike z izkušnjami iz jugovzhodne Azije in drugih hitro rastočih okolij. Prav te primerjave pogosto pokažejo, da razvoj finančnih tehnologij ni linearen. Ponekod inovacije nastajajo znotraj velikih bank, drugod jih poganjajo nebančni igralci, tretje okolje pa naprej potisne regulacija. Za države srednje in vzhodne Evrope je to še posebej relevantno, ker se morajo podjetja in institucije hkrati prilagajati evropskim pravilom ter tekmovati za uporabnike, ki od finančnih storitev pričakujejo enako hitrost in enostavnost kot od drugih digitalnih platform.
Slovenski udeleženci potrjujejo širino domače scene
Med lanskimi govorci so bili tudi vidni predstavniki slovenske fintech in finančne scene, med njimi Benjamin Jošar, Nina Dremelj in Antonio Argir, ki se na oder Money Motion vrača tudi letos. V Sloveniji je fintech prostor po obsegu manjši kot v nekaterih večjih evropskih središčih, vendar je prav zaradi povezanosti med bankami, podjetniškimi mrežami in razmeroma hitro dostopnostjo odločevalcev lahko zanimiv kot testno okolje za določene modele sodelovanja. Ko se domači akterji vključujejo v tovrstne regijske platforme, s tem ne pridobivajo le mednarodne vidnosti, temveč tudi dostop do znanja, partnerstev in kapitala, ki jih lokalni trgi sami težje zagotovijo.
Startup oder kot preizkus zrelosti celotnega ekosistema
Pomemben del dogodka ostaja tekmovanje MoMo Startup Pitch, ki je namenjeno fintech zagonskim podjetjem. Prijave po navedbah organizatorjev prihajajo iz več kot 20 držav in s treh celin, izbranih pa je približno 30 ekip. Finalisti se bodo letos potegovali za nagradni sklad v vrednosti več kot 60.000 evrov, svoje rešitve pa bodo predstavili prvi dan konference na startup odru. Posebno pozornost vzbuja tudi slovenski primer podjetja DDD Invoices, ki je leta 2024 osvojilo tretje mesto.