Odločitev ustavnega sodišča, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo, je prelomna za sistem preverjanja alkoholiziranosti voznikov v Sloveniji. Sodniki so presodili, da strinjanje voznika z rezultatom alkotesta, ki je manj zanesljiva naprava za hitro ugotavljanje vsebnosti alkohola, ne more služiti kot dokaz o prekršku. Ustavno sodišče je odredilo, da mora Državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu, v tem času pa bo morala policija poiskati načine, kako zagotoviti ustrezno izvajanje nadzora. Kot ena od možnosti je širša uporaba prenosnih etilometrov, ki zagotavljajo natančnejše meritve in večjo dokazno veljavnost.
Alkotest je protiustaven, Ustavno sodišče razveljavilo določbo, ki je veljala skoraj tri desetletja
Doslej je zakon dopuščal, da rezultat alkotesta šteje kot dokaz o alkoholiziranosti, če se voznik z njim strinja. Če se z rezultatom ni strinjal, je policija morala opraviti dodatni preizkus z etilometrom ali odrediti strokovni pregled krvi in urina. Ustavno sodišče pa je presodilo, da posameznik s tem, ko se strinja z rezultatom, dejansko priznava obremenilno dejstvo brez možnosti preverjanja točnosti meritve. Sodniki so poudarili, da posameznik ne more sam presoditi pravilnosti preizkusa, saj nima strokovnega znanja za oceno koncentracije alkohola v telesu. Takšno strinjanje zato ne more predstavljati zanesljivega dokaza. To pomeni, da mora biti vsaka ugotovitev utemeljena na na podlagi zanesljive meritve, denimo z etilometrom.
Nezanesljivost alkotestov in ustavni dokazni standard
Etilometer, ki se uporablja tudi v številnih evropskih državah, meri količino alkohola v izdihanem zraku bistveno natančneje kot navadni alkotest. Medtem ko je alkotest le indikator, ki temelji na kemični reakciji, gre pri etilometru za merilno napravo, pri kateri so rezultati dokazno veljavni. Po mnenju ustavnega sodišča pozitivni rezultat alkotesta in voznikovo strinjanje z njim ne zadostujeta ustavnemu dokaznemu standardu, ki je potreben za obsodbo po 105. členu zakona o pravilih cestnega prometa. S tem po presoji sodišča določba posega v domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave, saj posameznik lahko izgubi pravice na podlagi nezanesljivega dokaza.
Državni zbor ima leto dni časa za odpravo protiustavnosti
Ustavno sodišče je odločilo, da mora Državni zbor v enem letu sprejeti spremembe, ki bodo odpravile protiustavno ureditev. Pri tem ni razveljavilo obstoječe določbe, saj bi takojšnja razveljavitev onemogočila izvajanje nadzora nad alkoholiziranostjo. Sodniki so opozorili, da policija trenutno nima zadostnih tehničnih in kadrovskih pogojev, da bi vse preizkuse izvajala z etilometri. Da bi preprečili zmanjšanje nadzora nad alkoholiziranimi vozniki in s tem povečanje tveganja za varnost v prometu, je sodišče ureditev začasno ohranilo v veljavi.
Policija ima le 20 etilometrov, potrebovala bi jih vsaj 100 več
Na policiji so pojasnili, da imajo trenutno v uporabi le 20 etilometrov, pri čemer gre za naprave, ki niso primerne za uporabo v vozilih. Preizkuse z njimi lahko policisti izvajajo le na postajah ali izjemoma v namenskih kombijih, kjer so naprave nameščene. Če bi želeli skladno z odločbo ustavnega sodišča učinkovito preverjati alkoholiziranost na terenu, bi po ocenah potrebovali dodatnih 100 do 150 etilometrov. Za primerjavo. Letos so policisti opravili več kot 368.000 preizkusov alkoholiziranosti, vendar so etilometer uporabili le v 150 primerih, medtem ko je bilo 791 voznikov napotenih na strokovni pregled.
Prenosni etilometri kot možna rešitev
Policija je sicer že leta 2011 skušala nabaviti prenosne, ročne etilometre, vendar ponudnik takrat ni uspel pridobiti certifikata o odobritvi tipa merila. Takšne naprave bi policistom omogočile natančne meritve na kraju samem, podobno kot v sosednjih državah. V Avstriji in Nemčiji policija redno uporablja prenosne etilometre, kar omogoča takojšnjo preverbo in hkrati zagotavlja ustrezno dokazno vrednost rezultata. Prenova sistema v Sloveniji bi tako zahtevala ne le spremembo zakonodaje, ampak tudi finančna sredstva za nakup opreme in usposabljanje policistov.
Prometna varnost in sistemske posledice odločbe
Odločitev ustavnega sodišča odpira vprašanje, kako zagotoviti ustavno skladno, a hkrati učinkovito izvajanje nadzora nad alkoholiziranostjo voznikov. Po podatkih Policije in Agencije za varnost prometa je alkohol še vedno eden glavnih vzrokov prometnih nesreč. Leta 2023 je bilo več kot 1.300 nesreč, v katerih so bili udeleženi alkoholizirani vozniki, kar predstavlja skoraj deset % vseh nesreč s telesnimi poškodbami. Če država ne bo pravočasno uvedla nove opreme in postopkov, bi lahko nadzor v praksi oslabil, kar bi povečalo tveganje za udeležence v prometu.