V motorni ponudbi nove generacije T-Roca dizelskega motorja ni več. Odločitev ni presenečenje, čeprav je dizel, sodeč po odzivih na družbenih omrežjih, za del kupcev še vedno prva izbira. Statistika prodaje za lansko leto namreč jasno kaže, da se njegov tržni delež vztrajno zmanjšuje, predvsem na račun blagega in samopolnilnega hibrida, ki učinkovito znižujeta porabo klasičnega bencinskega motorja.

Prav ta dva pogonska sklopa bosta nosilna v prenovljenem T-Rocu, enem pomembnejših modelov Volkswagnove ponudbe. Od leta 2017 so jih pri nas prodali skoraj deset tisoč, približno petino z dizelskim motorjem. T-Roc ostaja zanimiv predvsem zato, ker po velikosti in ceni zaseda sredino razreda kompaktnih križancev: večji je od Taiga in manjši od Tiguana.

Več prostora in manj ostrih linij
Kot je pri prenovah postalo skoraj pravilo, je avtomobil malenkost zrasel. Volkswagen izpostavlja nekaj več prostora pred zadnjo klopjo in nekoliko večji prtljažnik. Zadnja klop je deljena v razmerju 40 : 20 : 40, kar pomeni, da je prevoz daljših predmetov, na primer smuči, bistveno enostavnejši. Oblikovno je T-Roc znotraj in zunaj sodobnejši, predvsem manj oglato oblikovan, kar se pozna tudi pri rahlo izboljšanem količniku zračnega upora.

Potniška kabina deluje prostornejša, deloma zaradi premika prestavne ročice ob volanski drog. Marsikdo bo pozdravil vrnitev klasičnih tipk na volanu, saj so haptične površine očitno pustile bolj mlačen vtis, kot so pri proizvajalcu pričakovali.
Poenostavljena motorna ponudba brez ročnega menjalnika
Ponudba motorjev je skrčena na dve osnovni rešitvi. Na začetku bo na voljo 1,5-litrski bencinski motor z blagim hibridom, z močjo 85 kW (115 KM) ali 110 kW (150 KM). Sredi leta sledi še samopolnilni hibrid z enakim osnovnim motorjem, ki bo na voljo z 100 kW (136 KM) ali 125 kW (170 KM) ter baterijo, nameščeno pod zadnjo klopjo. Dvolitrske bencinske različice s 245 kW (333 KM) in štirikolesnim pogonom letos še ne bo; prihaja šele prihodnje leto. Pomembna sprememba je tudi ta, da ročnega menjalnika ni več – vsi novi T-Roci so opremljeni s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom.

Tehnologija iz višjih razredov
Na seznamu opreme so se znašle rešitve, ki smo jih do zdaj srečevali predvsem v dražjih modelih. Med njimi so projicirni zaslon na vetrobranskem steklu (HUD), parkirni pomočnik z možnostjo upravljanja vozila prek aplikacije, 360-stopinjske kamere in napredni potovalni pomočnik Travel Assist. Ta vključuje tudi funkcijo zaustavitve v sili: če sistem zazna, da voznik ne reagira, vozilo samodejno zapelje na odstavni pas, vklopi vse štiri smernike in z zvočnim signalom opozarja okolico. Kaj od naštetega bo v avtomobilu, je seveda odvisno od izbranega paketa opreme in proračuna.


Prvi vtisi z vožnje
Ura za volanom je premalo za dokončno sodbo o voznih lastnostih, lahko pa govorim o prvih vtisih. Spredaj je prostora dovolj, za zadnjo klop pa bi težko trdil, da bo enako udobna za tri odrasle potnike. Pogon deluje odzivno, a samodejni menjalnik prestavlja razmeroma pozno, kar se ob močnejšem pospeševanju odrazi v glasnejšem delovanju motorja. Večjih pripomb na krmiljenje ali lego na cesti za zdaj ni, ob tem pa velja dodati, da sem vozil športno različico, pri kateri so pričakovanja logično višja.
In še cena. Osnovna različica Trend, ki že vključuje nabor sistemov, ki jih večina kupcev pričakuje, stane nekaj več kot 29 tisoč evrov. Sledi paket Life, ki po mojem mnenju ponuja najboljše razmerje med ceno in opremo. Nad njim sta še Style in športno zasnovani R-Line, kjer se cene začnejo pri slabih 36 tisočakih.