Hrvaška družba INA d.d., ki je članica Skupine MOL, je na Reki začela funkcionalno testiranje novega obrata za predelavo. Po zaključeni gradnji in predhodnih testih s hladnim zrakom se sistem prvič sreča s procesnimi tekočinami, najprej s paro, vodo in gorivnim plinom, nato z naftnimi derivati. V tej fazi se oprema ne preverja več zgolj posamezno, temveč kot celovit tehnološki organizem, v katerem morajo avtomatizacija, zaščitni sistemi in procesno vodenje delovati brezhibno in usklajeno.
Zakaj je funkcionalno testiranje odločilno
V energetiki velja funkcionalno testiranje za eno najzahtevnejših in hkrati najbolj tveganih faz projektov te velikosti. Prav v tem obdobju se pokažejo morebitne pomanjkljivosti v zasnovi, vgradnji ali integraciji sistemov, ki jih v fazi gradnje ni mogoče v celoti zaznati. V Reki bo ta faza trajala več tednov, po njenem zaključku pa je predviden zagon obrata in postopno povečevanje zmogljivosti do polne kapacitete. Začetek poskusnega obratovanja je tako napovedano za marec.
Tehnološki in varnostni izzivi prvega zagona
Posebnost novega obrata v Reki je njegova kompleksnost. Poleg tehnološkega vidika ima ključno vlogo tudi varnost, saj se v tej fazi prvič sočasno preizkušajo vsi zaščitni mehanizmi v realnih razmerah. Kot je poudaril Goran Pleše, glavni operativni direktor za rafiniranje in trženje v družbi INA d.d., je cilj izvesti celoten proces nadzorovano, varno in postopno ter v skladu z najvišjimi industrijskimi standardi, kar je pri projektih te velikosti tudi pogoj za kasnejšo stabilno komercialno proizvodnjo.
Rafinerija Reka med tehnološko najnaprednejšimi v regiji
Projekt nadgradnje rafinerije v Reki je vreden skoraj 700 milijonov evrov. Z zagonom novega obrata bo INA d.d. povečala proizvodnjo dizelskega goriva in drugih visokovrednih destilatov do 30%. To ima neposreden vpliv na zmanjševanje uvozne odvisnosti, zlasti v poletnih mesecih, ko poraba goriv zaradi turizma dosega vrhunce. Večja domača proizvodnja pomeni večjo odpornost oskrbovalne verige na motnje na mednarodnih trgih, kar se je v zadnjih letih pokazalo kot eden ključnih izzivov evropske energetike. Hkrati projekt zmanjšuje odvisnost Hrvaške od uvoženih surovin.
Po besedah Krisztiána Pulaya, direktorja proizvodnje in razvoja v Skupini MOL, projekt rafinerijo umešča med tehnološko najnaprednejše v regiji, z boljšim izkoristkom surove nafte in večjim deležem izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Vpliv na trg goriv in regionalno oskrbo
Z zagonom novega obrata bo INA d.d. povečala proizvodnjo dizelskega goriva in drugih visokovrednih destilatov do 30 odstotkov. To ima neposreden vpliv na zmanjševanje uvozne odvisnosti, zlasti v poletnih mesecih, ko poraba goriv zaradi turizma dosega vrhunce. Večja domača proizvodnja pomeni večjo odpornost oskrbovalne verige na motnje na mednarodnih trgih, kar se je v zadnjih letih pokazalo kot eden ključnih izzivov evropske energetike. Hkrati projekt zmanjšuje odvisnost od uvoženih surovin in omogoča osredotočenost na varno in neprekinjeno oskrbo hrvaškega trga ter ključnih trgov v regiji. Rafinerije so sicer del fosilnega energetskega sistema, a nove tehnologije omogočajo boljši izkoristek virov in nižje emisije na enoto proizvoda.