Splet je v zadnjih letih postal pomemben kanal tudi na področju področju zdravja. Prav zato je postal tudi idealen za spletne prevarante. A pri zdravstvenih temah imajo lahko takšne prevare bistveno hujše posledice kot pri večini drugih spletnih nakupov. Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na porast lažnih spletnih lekarn, ki uporabnikom ponujajo zdravila neznanega izvora, pogosto brez kakršnegakoli strokovnega nadzora.
Porast lažnih spletnih lekarn in zavajajoče predstavljanje
V zadnjem mesecu so se po navedbah Lekarniške zbornice Slovenije pojavile nove spletne strani, ki se predstavljajo kot lekarne, čeprav za to nimajo nobenega dovoljenja. Posebej zavajajoča je uporaba imen domen, ki so zelo podobne imenom obstoječih slovenskih lekarn. To namreč uporabnikih ustvarja vtis legitimnosti. Takšne lažne spletne lekarne pogosto obljubljajo hiter dostop do zdravil, tudi tistih, ki so sicer vezana na zdravniški recept. Prav ta obljuba pa je eden najbolj očitnih znakov, da ponudba ni zakonita. Kot je opozorila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič, večina teh spletnih strani gostuje v oblaku, njihove domene pa so registrirane izven Evropske unije. To pa otežuje nadzor in ukrepanje pristojnih institucij.
Lažna zdravila in nepredvidljive posledice
Tveganje pri nakupu zdravil v lažnih spletnih lekarnah ni omejeno zgolj na finančno škodo. Obstaja realna nevarnost, da kupec prejme zdravilo, ki sploh ne vsebuje učinkovine ali pa vsebuje napačen odmerek, neznane nadomestne sestavine, strupene primesi ali celo bakterije. Uporaba takšnih izdelkov lahko vodi v poslabšanje bolezni, resne neželene učinke ali neposredno ogrožanje življenja. Posebej problematična je nenadzorovana uporaba zdravil na recept, ki brez strokovnega nadzora povečuje tveganje za zaplete in interakcije z drugimi zdravili. Ob tem se pojavljajo tudi širše posledice. Med njimi je npr. razvoj odpornosti na antibiotike zaradi njihove neustrezne in prekomerne rabe.
Mlajši uporabniki kot ranljiva skupina
Po opažanjih Lekarniške zbornice se na splet pri iskanju zdravil in zdravstvenih informacij vse pogosteje obračajo mlajše generacije. Razlogi so večplastni, od udobja in stalne dostopnosti do slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, kar je značilno za širši evropski prostor. Hkrati pa številni uporabniki nimajo dovolj znanja, da bi znali presoditi, katere spletne vsebine in ponudbe so verodostojne. Goljufi to neznanje izkoriščajo z dovršeno komunikacijo, lažnimi referencami ter celo z zlorabo identitet zdravnikov in farmacevtov. Prav slednje še dodatno zabriše mejo med zakonito in nelegalno ponudbo.
Znaki, ki kažejo na lažno spletno lekarno
Lekarniška zbornica izpostavlja več opozorilnih znakov, ki lahko uporabnikom pomagajo prepoznati lažno spletno lekarno. Med najpogostejšimi so:
- občutno nižje cene zdravil
- možnost nakupa zdravil na recept brez recepta
- odsotnost farmacevtskega svetovanja
- nejasni ali pomanjkljivi podatki o ponudniku.
Pomemben varnostni element je tudi uradna oznaka, s katero so v državah Evropske unije označene verificirane spletne lekarne. S klikom na ta znak lahko uporabnik preveri, ali ima ponudnik dovoljenje za opravljanje lekarniške dejavnosti.
Katera zdravila so najpogosteje predmet zlorab?
Iz prakse lekarniških strokovnjakov izhaja, da uporabniki prek lažnih spletnih lekarn najpogosteje iščejo zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije, zdravila za hujšanje, antibiotike, antidepresive, uspavala, pomirjevala ter močne analgetike. Pogosti so tudi nakupi anabolikov in drugih snovi, ki so povezane z dopingom. Pa tudi ajurvedski in rastlinski pripravki iz tujine, ki so lahko škodljivi za jetra. Strokovna vodja Dolenjskih lekarn, Andrea Šetina je opozorila, da so ponarejena zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije v Sloveniji še posebej razširjena in pogosto oglaševana kot povsem originalna, čeprav to ne drži.
Zasegi razkrivajo razsežnost problema
Na razsežnost nelegalne spletne prodaje zdravil opozarjajo tudi podatki Finančne uprave Republike Slovenije. V letu 2024 je bilo zaseženih več kot tisoč pošiljk zdravil s skupno več kot 120 tisoč kosi. Med njimi so prevladovala zdravila za zdravljenje erektilnih motenj, okužb z zajedavci, plešavosti, hujšanje ter nespečnosti. Pomemben del teh izdelkov so kupci dojemali kot prehranska dopolnila, čeprav jih zakonodaja opredeljuje kot zdravila. Kot opozarjajo pri Lekarniški zbornici pa zasežene pošiljke predstavljajo le manjši del dejanskega obsega nelegalnega uvoza.