Ko digitalne storitve postanejo del vsakdanjika, se njihova vrednost ne meri več samo v novih funkcijah, temveč v tem, kako neopazno podpirajo delo, prosti čas in varnost doma. Prav v tem križišču se v začetku leta 2026 srečujejo tri velike teme evropske družbe in gospodarstva. To so: pospešeno uvajanje 5G, preobrat v skrbi za starejšo populacijo in vse večja občutljivost glede varovanja podatkov. Telekom Slovenije februarja predstavlja skupek novosti, ki se dotikajo vseh treh. Od vsebin na platformi NEO in spremljanja zimskih olimpijskih iger na različnih napravah, do ukrepov za brezskrbno povezljivost navijačev v Italiji. V ozadju pa teče manj opazna, a za digitalno prihodnost odločilna plast, posodobitev jedrnega omrežja, prehod na 5G Standalone, preizkusi na pasu 26 GHz in razvoj oblačnih storitev, kjer se vprašanje varnosti in lokacije podatkov vrača v ospredje.
NEO kot vstopna točka za nove navade gledanja
Februar na platformi NEO odpira vprašanje, ki ga poznajo vse evropske države z majhnimi trgi: kako sestaviti ponudbo, ki je hkrati dovolj raznolika in dovolj relevantna, da zadrži pozornost občinstva, ki se že leta seli med kanali, aplikacijami in naročninami. Telekom Slovenije ponudbo bogati z videoteko BBC Player, ki v slovenski prostor prinaša izbor britanske produkcije, od serij in dokumentarcev do humorja. Videoteka je vključena v paket NEO C, začasno pa tudi v NEO A in NEO B do 30. aprila 2026. Ob tem se v DKino zvrstijo filmski naslovi, ki ciljajo na različne okuse, od drame Hamnet do akcijskega spektakla Tekač in izbora, ki se navezuje na sezono nagrad.
Olimpijske igre kot stresni test omrežij in uporabniške izkušnje
Zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026 so v praksi več kot športni dogodek. So preizkus, kako dobro delujejo povezave, aplikacije in vsebine, ko se povpraševanje zgosti v kratkem času in ko uporabniki želijo spremljati prenose v gibanju, pogosto izven domačega omrežja in na več zaslonih hkrati. NEO omogoča spremljanje iger kjerkoli, na televiziji, mobitelu, računalniku ali tablici, z dodatno tematsko stranjo in hitrim dostopom prek glasovnih ukazov »zimske olimpijske igre«, »olimpijske igre«, »olimpijada« ali »olimpijske«. Na videz majhen detajl, glasovni ukaz namesto brskanja po menijih, je v resnici odgovor na to, kako se spreminja uporabniška potrpežljivost. Vse manj je prostora za zapletene poti do vsebine. In ko prenos poteka v živo, brez zakasnitve, postane pomembno tudi to, kar običajno ostane skrito. To pa so stabilnost omrežja, kapacitete in odzivnost.
Neomejen prenos podatkov v Italiji
Navijaški tokovi v času iger pogosto sledijo geografiji prizorišč. Tokrat so ta v sosednji Italiji, zato Telekom Slovenije naročnikom mobilnih paketov Naj v času iger, od 6. 2. 2026 do 22. 2. 2026 v italijanskih omrežjih omogoča brezplačen in neomejen prenos podatkov. Mobilni telefon je za navijača istočasno kamera, navigacija, vstopnica, komunikacijsko orodje in zaslon za ponovitve. Omejitve prenosa podatkov zato niso več le neprijetnost, lahko postanejo ovira za osnovno logistiko poti.
E-oskrba in premik dolgotrajne oskrbe v digitalno okolje
Demografski trendi v Evropi, seveda tudi v Sloveniji, gredo v smer, da se vprašanje oskrbe starejših vse manj rešuje zgolj z več posteljami v institucijah. Poudarek se seli na podporo bivanju doma, kjer lahko tehnologija zapolni del vrzeli med željo po samostojnosti in potrebo po varnosti. Telekom Slovenije zagotavlja storitev E-oskrba, ki od 1. julija 2025 predstavlja eno izmed pravic dolgotrajne oskrbe in je za upravičence brezplačna. Namenjena je starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom, postopek pa se začne z vlogo na centru za socialno delo. Po odločbi pa operater poskrbi za namestitev opreme in urejanje dokumentacije. Posebej izpostavljena je skupina starejših od 80 let, kjer je pot do storitve poenostavljena. V širšem smislu gre za ilustracijo, kako se socialne pravice vse bolj prepletajo z digitalno infrastrukturo. Če je nekdaj veljalo, da je telekomunikacijsko omrežje predvsem gospodarska hrbtenica, je danes vse pogosteje tudi del mehanizma, ki podpira javno zdravje in socialno varnost, v tišini, dokler ga ne potrebujemo.
26 GHz in 2 Gbit s proti omrežju zakaj je upload postal merilo prihodnosti
Klasična merila kakovosti mobilnega omrežja so bila desetletje osredotočena na prenos k uporabniku, na to, kako hitro se naloži video ali aplikacija. Danes pa se zaradi ustvarjanja vsebin, dela na daljavo, industrijskih senzorjev in prenosov visoke ločljivosti krepi pomen prenosa v obratni smeri. Telekom Slovenije in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani sta izvedla prvi prikaz delovanja 5G tehnologije na frekvenčnem pasu 26 GHz v Sloveniji in dosegla rekordno hitrost prenosa podatkov v smeri proti omrežju 2 Gbit s. Milimetrski valovi omogočajo velike kapacitete na krajših razdaljah, zato so zanimivi za okolja z veliko napravami na majhnem območju, industrijske lokacije, kampuse, prireditve. Poudarjeni so scenariji, kjer visoka hitrost in odzivnost nista luksuz, temveč pogoj. Med drugim so to brezžična 4K 8K produkcija, napredna industrijska okolja z vodenjem robotov, delovanje omrežja na množičnih dogodkih. Takšni preizkusi so praviloma predhodnica širšega uvajanja, ki pa ni odvisno samo od tehnologije, temveč tudi od ekonomike postavljanja gostejše infrastrukture in od tega, ali se bodo razvile storitve, ki bodo te kapacitete res potrebovale.
5G Standalone in jedrno omrežje ko se inovacije preselijo v arhitekturo
V mobilnih omrežjih največje spremembe pogosto niso vidne na ikoni signala, temveč v ozadju, v jedru. Telekom Slovenije je z zaključkom modernizacije jedrnega dela mobilnega omrežja prešel na napredno samostojno arhitekturo 5G Standalone. To ni le nadgradnja hitrosti, temveč sprememba v načinu, kako se omrežje upravlja in kako lahko podpira različne potrebe hkrati. V takšni arhitekturi postane realno tudi rezinjenje omrežja, logična delitev na virtualne segmente za specifične industrijske ali varnostne scenarije. Omenjena je tudi tehnologija VoNR, torej izvajanje govornih storitev neposredno prek 5G brez preklapljanja na 4G, kar je pomembno za uporabniško izkušnjo, predvsem pa za dolgoročno poenostavljanje omrežnih plasti. Prenova je po navedbah potekala neopazno za končne uporabnike, kar je v telekomunikacijah pogosto najvišji standard, spremembe morajo biti velike, a prehod miren.
Pokritost 99 odstotkov in optika do pol milijona gospodinjstev kaj pomeni komunikacijska hrbtenica
Čeprav se tehnološki napredek pogosto opisuje z rekordnimi hitrostmi, za večino ljudi šteje nekaj drugega. Torej, ali povezava deluje tam, kjer živijo in delajo. Telekom Slovenije ponuja 99% pokritost prebivalstva Slovenije s signalom 5G, njegovo optično omrežje pa dosega več kot pol milijona gospodinjstev. V tej kombinaciji se kaže trend, ki ga poznajo tudi drugod po Evropi. Mobilna omrežja prevzemajo vse več prometa in vlog, hkrati pa optika ostaja temelj za stabilnost in kapacitete, še posebej za domača omrežja, podjetja in bazne postaje. Kot dopolnilo se omenja brezžični dostop do interneta in NEO s tehnologijo FWA, ki je praviloma odgovor na območja, kjer optika še ni dostopna ali kjer je gradnja počasnejša. Za uporabnika je to pogosto razlika med osnovno povezljivostjo in možnostjo, da doma brez težav uporablja video, delo na daljavo in storitve v oblaku.
Digitalna suverenost in oblak kot poslovna odločitev ne le IT vprašanje
V podjetjih se razprava o oblaku že dolgo ne vrti samo okoli stroškov in skalabilnosti, temveč okoli pravnih tveganj, skladnosti in nadzora nad podatki. Telekom Slovenije izpostavlja suverene oblačne storitve in najem virtualnega podatkovnega centra, pri čemer poudarja, da občutljivi podatki ostajajo shranjeni in obdelani v Sloveniji, znotraj lastne in certificirane infrastrukture. V času strožjih pravil za varnost in poročanje o incidentih ter pogostih razprav o čezmejnem dostopu do podatkov takšna usmeritev nagovarja podjetja, ki želijo jasen odgovor na vprašanje, kje podatki dejansko so in kdo ima dostop. Model plačevanja po porabi je predstavljen kot prehod iz investicij v lastno opremo v operativni strošek, z možnostjo sprotnega prilagajanja procesorske moči in kapacitet prek portala. Dodana je še plast kibernetske varnosti in odpornosti ter 24 urna strokovna tehnična podpora v slovenskem jeziku. V praksi je to sporočilo, da oblak ni samo najem strežnika, temveč pogodba o odgovornosti, odzivnosti in nadzoru, ki lahko v kriznih trenutkih pomeni razliko med prekinitvijo poslovanja in hitrim okrevanjem.