Zelo zahtevna planinska pot Zadnja Trenta do Bavškega Grintavca je postala Naj planinska pot 2026. Izbor za naj planinsko pot, ki ga Zavarovalnica Triglav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pripravlja že deveto leto zapored. Letos izbor ni izpostavil zgolj priljubljene visokogorske trase, temveč predvsem dejstvo, da je varnost v gorah neposredno odvisna od vzdrževanja poti, varoval in dela prostovoljnih markacistov. Zmagovalna pot je zaradi podora trenutno zaprta, zato bo prejeta podpora namenjena obnovi, sanaciji in zamenjavi varoval.
Zmagovalka izbora leži v Julijskih Alpah, zanjo pa skrbi Planinsko društvo Jesenice. Ljubitelji gora so o izboru odločali z glasovanjem na spletnem portalu Vse bo v redu, glasovanje pa je potekalo od 20. aprila do 7. junija 2026. V letošnji izbor je bilo vključenih pet visokogorskih poti v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, ki potrebujejo obnovo. Razglasitev je potekala na Arehu na Pohorju v sklopu Dneva slovenskih planincev.
Zahtevna pot, ki ne dopušča površnega pristopa
Pot Zadnja Trenta do Bavškega Grintavca se začne pri koči pri izviru Soče, nadaljuje po dolini Zadnje Trente in se prek planine Zapotok dolgo vzpenja do sedla Kanja. Od tam poteka po strmem severnem pobočju, kjer so za varen prehod potrebna varovala. Prav ta del ji daje značaj zelo zahtevne planinske poti, pri kateri vzdrževanje ni zgolj vprašanje udobja, temveč osnovni pogoj za varno uporabo. Ker je pot trenutno zaprta zaradi podora, obnova pomeni tudi postopno vračanje ene zahtevnejših visokogorskih povezav v varno uporabo. Sredstva za obnovo bo zagotovila Zavarovalnica Triglav, izvedbo sanacije in zamenjavo varoval pa bodo prevzeli markacisti ob podpori tehnične skupine Planinske zveze Slovenije.
Zakaj izbor Naj planinska pot ni le glasovanje o najlepši poti
Akcija Naj planinska pot ima širši pomen od samega izbora zmagovalke. V ospredje postavlja vprašanje, ki ga številni obiskovalci gora opazijo šele takrat, ko pot ni več prehodna ali ko so varovala poškodovana. Slovenija ima več kot 10.000km planinskih poti, za katere skrbi okoli 1.000 prostovoljnih markacistov. Njihovo delo je pogosto fizično zahtevno, časovno obremenjujoče in javnosti manj vidno. Čeprav je od njihovega dela odvisna varnost množice pohodnikov, planincev in alpinistov.
Markacisti ne skrbijo le za markacije, temveč tudi za pregledovanje poti, odstranjevanje posledic vremenskih ujm, opozarjanje na nevarne odseke, urejanje prehodnosti in sodelovanje pri zahtevnejših sanacijah. Pri visokogorskih poteh, kjer so del trase klini, jeklenice in druga varovala, je njihova vloga še toliko pomembnejša. Poškodovana ali dotrajana varovala lahko bistveno spremenijo tveganje na poti. Še posebej pri planincih, ki razmere podcenijo ali se na pot odpravijo brez ustrezne opreme.
Deveto leto akcije in konkretni rezultati na terenu
Akcija Naj planinska pot poteka od leta 2018. V tem času je bilo v celoti obnovljenih že osem poti. Obnova lanske, devete izbrane poti, pa naj bi bila dokončana predvidoma v letošnji sezoni. Med dosedaj izbranimi potmi so bile tudi nekatere zelo znane in obremenjene planinske poti. Ena takšnih je Bambergova planinska pot na Triglav z Luknje čez Plemenice. Pa tudi Hanzova pot od Koče na Gozdu na Prisojnik in pot s Kamniškega sedla do Brane in Planjave ter pot od Jame Topla do Male Pece.
Letošnji izbor s potjo Zadnja Trenta do Bavškega Grintavca ponovno opozarja, da so najbolj privlačni visokogorski cilji pogosto tudi logistično in varnostno najzahtevnejši. Obnova takšnih poti zahteva kombinacijo financiranja, strokovnega znanja, prostovoljnega dela in realne presoje razmer na terenu. Javni izbor zmagovalne poti pa vsekakor pomaga, da širša javnost lažje razume dejstvo, da planinska infrastruktura ni samoumevna in da se za vsako varno prehojeno potjo skriva veliko dela.