“Samo do vrtca.” “Samo do trgovine.”, “Samo pet minut.” Ravno beseda “samo” lahko pri prevažanju otrok postane eden najbolj problematičnih delov vsakodnevne rutine. Pa ne zato, ker bi starši, stari starši ali drugi skrbniki namenoma zanemarjali varnost, ampak ker se pri kratkih in dobro znanih poteh hitro zmanjša občutek tveganja. Pot, ki jo družina opravi vsak dan, se začne zdeti predvidljiva, nekaj minut vožnje pa dovolj nepomembnih, da se pravila nehote začnejo prilagajati okoliščinam. Prav ta vedenjski vzorec je v središču nove preventivne kampanje “Nobena pot ni prekratka“, ki jo pripravljata Zavod Varna pot in Baby Center.
Osnovno sporočilo kampanje je preprosto: pravilna uporaba otroškega varnostnega sedeža in varnostnega pasu ni odvisna od dolžine poti.

32% otrok je že doživelo vožnjo brez ustreznega pripenjanja
Za izhodišče kampanje niso vzeli zgolj splošna opozorila o prometni varnosti, temveč izkušnje otrok. V Parku varne mobilnosti so pri delavnicah za najmlajše ugotovili, da otroci večinoma dobro poznajo osnovna prometna pravila. Tisto kar precej manj razumejo pa je pomen pravilne uporabe otroškega varnostnega sedeža in varnostnega pasu. Tisto kar pa je še bolj povedno, pa je, kako ravnajo odrasli. Zavodu Varna pot je kar 32% otrok povedalo, da so se na kratkih razdaljah že peljali brez ustreznega otroškega varnostnega sedeža ali brez pravilnega pripenjanja. Skoraj četrtina otrok pa je povedala, da pripenjanje pri kratkih vožnjah včasih ni potrebno.
Ti podatki razkrivajo zanimiv paradoks. Prav na poteh, ki jih družine najbolje poznajo in jih opravijo najpogosteje, lahko varnostna rutina postane manj dosledna. »Samo do vrtca«, »samo po kruh« ali »samo do babice« tako niso več zgolj opis poti, temveč lahko postanejo racionalizacija za odstopanje od pravil.
Vrnitev v šolo pomeni tudi vrnitev tisočih kratkih vsakodnevnih voženj
Čas začetka kampanje ozaveščanja sovpada z obdobjem, ko se po poletnih počitnicah ponovno vzpostavijo družinske rutine. Ponovno ali pa čisto prvič prihaja do jutranjih voženj v vrtec in šolo. Tukaj pa so še prevozi na treninge, obiski dekov in babic. Vsi ti kratki Jutranje vožnje v vrtec in šolo, prevozi na treninge, obiski starih staršev ter kratki opravki znova postanejo del skoraj avtomatiziranega vsakdana.
Začetek šolskega leta je zato tudi z vidika prometne varnosti posebej izpostavljeno obdobje. Med 24. avgustom in 6. septembrom 2026 je potekala nacionalna preventivna akcija Začetek šole in varnost otrok, v okviru katere so predvideni pregledi šolskih poti, okrepljeni nadzori hitrosti, preventivne aktivnosti v šolah in druge aktivnosti za večjo varnost otrok.
Da opozarjanje ni zgolj formalnost, kažejo tudi podatki Policije. Med akcijo Varno v šolo leta 2023, so policisti v samo dveh tednih ugotovili 1.285 kršitev cestnoprometnih predpisov. Med njimi je bilo 168 kršitev, ki so bile povezane z uporabo otroških zadrževalnih sistemov. 73 primerov pa se je nanašalo na neuporabo varnostnega pasu.
Otroci bodo tokrat preverjali odrasle
Eden zanimivejših elementov kampanje je obrat običajnega razmerja med otrokom in odraslim. Pri prometni vzgoji so praviloma odrasli tisti, ki otrokom razlagajo, kako se morajo obnašati v prometu. Tokrat naj bi del opozorila v nasprotno smer prinesli prav otroci. Zavod Varna pot je skupaj z otroki pripravil personaliziran letak o naletni teži posameznega otroka. Otroci ga bodo odnesli domov in ga izročili staršem. Na tak način pa bodo postali nekakšni ambasadorji lastne varnosti.
Takšen pristop kampanjo odmika od klasičnega opozarjanja z navodili in prepovedmi. V ospredju ni zgolj vprašanje, ali odrasli poznajo pravila, ampak, ali jih izvajajo tudi v okoliščinah, ko se jim tveganje subjektivno zdi majhno.

Težava pogosto ni neznanje, ampak rutina
Pri varnosti otrok v avtomobilu zato ni ključno samo vprašanje, ali imajo starši ustrezen otroški sedež. Enako pomembno je, ali ga uporabljajo pravilno, ali je pravilno nameščen in, ali je otrok ustrezno pripet ob vsaki vožnji. Prav vsakodnevna rutina je lahko na tem področju varljiva. Če se ista pot ponovi več stokrat, lahko odsotnost preteklih težav ustvari občutek, da je vožnja varna že zato, ker je kratka in poznana. Toda dolžina poti sama po sebi ne zmanjšuje potrebe po uporabi varnostnega sedeža in pasu.
Od kampanje do navade
Kampanja zato želi pred speljevanjem uveljaviti zelo preprost refleks: preveriti ustreznost otroškega sedeža, njegovo namestitev in pripenjanje otroka. A dolgoročnejši učinek kampanje bo predvsem odvisen od tega, ali se njeno sporočilo preseli iz oglasov, letakov in preventivnih akcij v vsakodnevno vedenje. Do vrtca bo namreč tudi jutri le nekaj minut. Trgovina bo še vedno blizu. Prav tako trening ali obisk starih staršev.