Spolno prenosljive bolezni eng. sexually transmitted disease (STD) je tematika, ki ni prav pogosto na pogovornem meniju. Razlogov za to je veliko eden ključni pa je ta, da večina ljudi pravzaprav kaj dosti ne ve o tej tematiki. Da ne bo več tako bo v tem članku predstavljenih 12 spolno prenosljivih bolezni.
Spolno prenosljive bolezni povzroča več kot 20 različnih mikroorganizmov, ki se lahko prenašajo s spolnimi odnosi. Tukaj ne gre zgolj za klasični spolni odnos (vaginalni), ampak tudi oralni ali analni, v izjemnih primernih pa tudi s poljubljanjem ali telesnim stikom, kjer lahko pride do prenosa organizma iz enega partnerja na drugega. Za samo okužbo pa ni potrebno kaj od prej naštetega, saj se nekateri povzročitelji spolno prenosljivih bolezni lahko prenašajo tudi z vodo, hrano, medicinskim priborom…
Med spolno prenosljive bolezni tako uvrščamo HIV, HPV, Hepatistis B, Trihomonoza, Klamidia, Garje, Gonoreja, genitalni herpes, Sifilis, sramna ušivost, mehki čankar, venerični limfogranulom in dimeljski granulom. Med virusnimi so najpogostejši genitalni herpes in humani papilomavirus (HPV), med bakterijskimi pa klamidija.
–!!!Z vsemi spolno prenosljivimi boleznimi se lahko okužijo tako ženske kot moški, da ne bi slučajno kdo mislil drugače!!!–
Med območja, kjer so spolno prenosljive bolezni precej razširjene je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila Jugovzhodno Azijo, subsaharsko Afriko, Južno Ameriko in Karibe. Razširjenost bolezni pa se precej razlikuje, a je pri tem ključni faktor to, kako lahko se kakšna bolezen prenaša. Zgolj za primer Hepatitis B se 30x lažje prenaša kot virus HIV.
Preventiva je tukaj pri večini bolezni mnogo lažja kot kurativa. V sklop preventive pa sodijo uporaba kondoma (vedno), spolne odnose imamo zgolj z osebami, ki jim zaupamo ter vemo, da niso okužene. Pri Hepatitisu B obstaja tudi cepivo, pri nekaterih obstaja zdravilo, za HIV ga pa ni.
Bolezenski znaki so različni, najpogostejši pa so izcedki z neprijetnim vonjem iz sečnice ali nožnice, oteklina, bradavice, srbečica, rdečica, izpuščaji… (spodaj pri naštetih boleznih so pri vsaki napisani tudi znaki značilni za to bolezen)
Ko je bila oseba izpostavljena rizičnim spolnim odnosom je na voljo testiranje. Na voljo sta dve vrsti anonimno in neanonimno. Anonimno testiranje opravljajo v Ljubljani na infekcijski kliniki v Celju na Zavodu za zdravstveno varstvo ter v splošnih bolnišnicah v Mariboru, Novi Gorici in Slovenj Gradcu.
Neanonimno pa je pri osebnem zdravniku. Neanonimno zato, ker rezultate izvesta testiranec in njegov (njen) zdravnik/ca. Testiranje se brezplačno z napotnico lahko opravi na zavodu za transfuzijo v Ljubljani ter v splošnih bolnišnicah Trbovlje, Izola, Ptuj, Murska Sobota, Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj in Koper.
Za konec pa še spisek spolno prenosljivih bolezni s povzročitelji, načinom prenosa, inkubacijsko dobo, bolezenskimi znaki in zdravljenjem.
Virus HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti), ki povzroča AIDS
Način prenosa: HIV se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, pri katerih kri ali druge telesne tekočine (sperma, vaginalni izločki…) okužene osebe vstopijo v telo zdrave osebe. Okužba s poljubljanjem je skoraj nemogoča, z božanjem ali drugimi tesnejšimi telesnimi stiki pa ni možnosti za okužbo
Inkubacijska doba: od okužbe do prvih simptomov minejo običajno 2-4 tedni.
Bolezenski znaki:
1. primarna okužba s HIV: vročina, povečane bezgavke, rdečkast izpuščaj po telesu, tudi dlaneh in podplatih, bolečine v mišicah, driska. Ti simptomi minejo običajno v 1-4 tednih.
2. latentno obdobje: razen povečanih bezgavk pri nekaterih obolelih so v tem obdobju, ki lahko traja nekaj let, bolezenski znaki odsotni.
3. zgodnja simptomatska okužba: se pojavi po več letih latentne. Zanjo so značilni t. i. simptomi B: kožni izpuščaj, glivična vnetja, herpes zoster (pasavec), prizadetost živčevja, vročina.
4. aids (sindrom pridobljene imunske nezadostnosti): hude virusne in bakterijske okužbe različnih organov, pljučnice, oportunistične okužbe, tuberkuloza, prizadetost osrednjega živčevja (demenca, encefalitis), Kaposijev sarkom pri mlajših, limfomi, rak materničnega vratu.
Zdravljenje: povprečna pričakovana življenjska doba za okužene s HIV je brez ustreznega zdravljenja približno 10 let. Zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa, so v zadnjih letih bistveno zmanjšala smrtnost in podaljšala pričakovano življenjsko dobo okuženih.
Humani papilomski virus (HPV)
Povzročitelj: poznamo več kot 100 tipov HPV od tega se jih 30-40 prenaša zlasti s spolnim odnosom
Način prenosa: s stikom kože s kožo, pri določenih s spolnim odnosom
Inkubacijska doba:
Bolezenski znaki: ti so različni od tipa HPV, spolno prenosljivi povzročajo predvsem okužbe genitalno-analnega področja. 6 in 11 povzročatagenitalne bradavide in papilome grla. Nekateri pa povzročajo tudi novotvorbe, ki so predrakave lezije, te pa se lahko razvijejo v rakavo obolenje. Rak materničnega vratu je velikokrat povzročen z virusom HPV.
Zdravljenje: poteka z antibiotiki, novonastale tvorbe pa se kirurpko odstrani
Hepatitis B (+C in A)
Povzročitelj: Virusov, ki povzročajo hepatitis, je več, spolno pa se prenašata zlasti virusa hepatitisa B in C, včasih tudi hepatitis A. Okužbo z virusom hepatitisa B lahko spremlja tudi okužba z virusom hepatitisa D.
Način prenosa: virusi hepatitisov se prenašajo z nezaščitenimi spolnimi odnosi, pri katerih kri ali druge telesne tekočine (sperma, vaginalni izločki…) okužene osebe vstopijo v telo zdrave osebe. Ne prenašajo se s poljubljanjem, božanjem ali drugimi tesnejšimi telesnimi stiki, razen hepatitisa A, ki se pretežno prenaša s fekalno-oralnim prenosom, torej zlasti v okoljih s pomanjkljivo higieno.
Inkubacijska doba: nekaj tednov ali mesecev.
Bolezenski znaki: lahko so zelo raznoliki. Pri mnogih obolelih poteka okužba brez njih, pri drugih pa se pojavijo povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, bolečine v zgornjem delu trebuha in zlatenica. Simptomi navadno izzvenijo v nekaj tednih, povišana temperatura pa lahko vztraja dlje časa. Kronična oblika hepatitisa lahko povzroči jetrno cirozo ali jetrnega raka.
Zdravljenje: specifičnega zdravljenja zaenkrat ni, bolnikom le lajšamo težave. Pri nekaterih uporabljajo zdravila za ojačevanje imunskega odgovora organizma. Najučinkovitejši način preprečevanja okužbe z virusom hepatitisa B je cepljenje.
Trihomonoza
Povzročitelj: okužba z bičkarjem Trichomonas vaginalis
Način prenosa: s spolnimi odnosi in se pojavlja predvsem pri ženskah ter neobrezanih moških
Inkubacijska doba: simptomi se pokažejo 5-28 dni po okužbi
Bolezenski znaki:pojavi se lahko rumenozelen, smrdeč nožnični izcedek, ter bolečine pri uriniranju. Redkeje se pojavlja srbečica okoli spolovila ali bolečine v spodnjem delu trebuha. Pri moških pa se pojavlja velkast izcedek iz penisa ter bolečine in oteženo pri uriniranje.
Zdravljenje: za zdravljenje se najpogosteje uporablja metronidazol
Klamidija (vnetje sečil)
Povzročitelj: Chlamidia trachomatis.
Način prenosa: skoraj vedno nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo.
Inkubacijska doba: približno 5-10 dni.
Bolezenski znaki: pri moških se vnetje sečnice kaže s pekočimi bolečinami med uriniranjem ter vodenim ali sluzastim izcedkom. Vnetje se lahko razširi tudi na obmodek in prostato. Pri ženskah se klamidijska okužba najpogosteje kaže kot vnetje materničnega vratu z izcedkom iz nožnice in bolečinami. Pogosto je pridruženo še vnetje sečnice s pekočimi bolečinami med uriniranjem. Nezdravljena okužba lahko vodi v razvoj kronične vnetne bolezni medenice s posledično neplodnostjo. Tako pri moških kot pri ženskah se lahko pojavi tudi vnetje danke.
Zdravljenje: bolezen zdravimo s kombinacijo antibiotikov.
Garje
Povzročitelj: Sarcoptes scabiei.
Način prenosa: tako s spolnimi odnosi kot z drugimi tesnejšimi telesnimi stiki.
Inkubacijska doba: nekaj dni ali tednov.
Bolezenski znaki: običajno so vidni rovčki v podkozju, ki jih vrta samica in vanje odlaga jajčeca. Prisotni so zlasti na predelih, kjer je koza mehkejša (med prsti, na notranji strani rok, na trebuhu). Prizadeta koža močno srbi, zlasti kadar se segreje (po tuširanju, ponoči…).
Zdravljenje: zdravnik običajno predpise mazilo, s katerim je potrebno več dni mazati celo telo brez vmesnega umivanja. Ob koncu zdravljenja je potrebno perilo in posteljnino prekuhati in prelikati.
Gonoreja
Povzročitelj: bakterija Neisseria gonnorhoeae (gonokok).
Način prenosa: najpogosteje z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Inkubacijska doba: 2-5 dni.
Bolezenski znaki: pri moških opažamo vnetje sečnice z gostim, temno rumenim izcedkom, ki je pogosto opazen na spodnjem perilu, ter s pekočimi bolečinami med uriniranjem. Redkeje se vnetje lahko razširi tudi na prostato ali obmodek. Pri ženskah okužba pogosto ne povzroča težav. Pri približno polovici okuženih žensk pa se pojavi vnetje materničnega vratu in sečnice, s pekočimi bolečinami med uriniranjem ter srbežem nožnice. Kronična neprepoznana okužba lahko povzroči vnetno bolezen medenice s prizadetostjo jajcevodov in posledično neplodnostjo.
Posebne lokalizacije: zaradi prakticiranja različnih spolnih tehnik (oralni, analni spolni odnosi) lahko okužba s to bakterijo povzroča tudi vnetja v ustni votlini ali v danki. Neprepoznana okužba z gonokokom redkeje lahko preide v generalizirano obliko s prizadetostjo kože, tetiv in sklepov.
Zdravljenje: bolezen zdravimo z antibiotiki. Neredko zadostuje en sam odmerek.
Genitalni herpes
Povzročitelj: virus Herpes simplex.
Način prenosa: vaginalni, analni ali redkeje tudi oralni spolni odnos z osebo, ki ima na koži kužne spremembe.
Inkubacijska doba: 2 do 12 dni.
Bolezenski znaki: srbečica, bolečnost, pekoče bolečine pri uriniranju, povečane okolne bezgavke, slabo počutje, vročina. Pozneje nastanejo na spolovilu gnojni mehurčki, ki se sčasoma predrejo in na njihovem mestu ostanejo boleče razjede, ki se zacelijo v nekaj tednih. Ker je okužba z virusom herpesa kronična, se lahko težave ponavljajo – ponovitve bolezni sprožijo npr. stres, temperaturne spremembe, sončenje, spolno občevanje, menstruacija. Zdravljenje: herpes zdravimo s protivirusnimi zdravili, običajno v obliki tablet, lahko pa tudi mazil.
Sifilis
Povzročitelj: Treponema pallidum.
Način prenosa: Večinoma s spolnim stikom z osebo, ki ima na koži kužne spremembe.
Inkubacijska doba: 2-3 tedne.
Bolezenski znaki: na mestu vstopa bakterije v telo (običajno spolovilo, redkeje drugi deli telesa) se pojavi zatrdlinica, ki se kmalu spremeni v razjedo, ki je značilno neboleča (trdi čankar). Tudi brez zdravljenja se zaceli v nekaj tednih, že med zaČetno fazo pa pride do razsoja bakterij po celem telesu. V četrtini primerov se nekaj tednov ali mesecev po tem pojavi sekundarni sifilis s sistemskimi znaki (vročina, glavobol, bolečine v mišicah, vneto grlo), povečanimi bezgavkami in pikčastim izpuščajem, ki zajame celo telo (tudi dlani in podplate). Tudi znaki sekundarnega sifilisa sčasoma spontano izzvenijo in nastopi latentna faza brez bolezenskih znakov. Pri približno četrtini okuženih pa se po nekaj letih (lahko tudi po 25 do 30) razvije pozni sifilis s hudo prizadetostjo kože, srca, ožilja ali osrednjega živčevja.
Zdravljenje: potrebno je podaljšano zdravljenje z antibiotiki.
Sramna ušivost (picajzli)
Povzročitelj: sramna uš.
Način prenosa: spolni način okuzbe ni obvezen, saj se lahko prenaša z vsemi tesnejšimi telesnimi stiki, s posteljnino ipd.
Inkubacijska doba: nekaj dni.
Bolezenski znaki: na dlakah okrog spolovila in zadnjika, redkeje pa tudi drugod po telesu, je moč opaziti sramne uši. Bolezen običajno spremlja srbečica omenjenih predelov.
Zdravljenje: običajno zadosča umivanje s šamponom proti usem, ki ga lahko kupite v lekarnah. Obleko in posteljnino operemo in prelikamo.
Mehki čankar (chancroid)
Povzročitelj: Haemophilus ducreyi. Okužba s to bakterijo je pri nas redka, razširjena pa je v Afriki, jugovzhodni Aziji, Srednji in Južni Ameriki.
Način prenosa: z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Inkubacijska doba: 4-10 dni, redkeje tudi dlje.
Bolezenski znaki: na mestu vstopa bakterije v telo (običajno na spolovilih) nastaneta rdečina in oteklina, pozneje pa gnojna tvorba, ki se razvije v bolečo razjedo. Teh je lahko tudi več. Pri približno polovici okuženih so prisotne povečane in boleče dimeljske bezgavke, ki se lahko utekočinijo in spontano predrejo.
Zdravljenje: bolezen zdravimo z antibiotiki.
Dimeljski limfogranulom
Povzročitelj: Chlamydia trachomatis. Bolezen je značilna zlasti za Afriko, Indijo, dele jugovzhodne Azije in Karibsko otočje.
Način prenosa: z nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Inkubacijska doba: 3-12 dni.
Bolezenski znaki: primarna okužba: vnetje sluznice spolovil z razjedo, ki se spontano zaceli v nekaj dneh. Sekundarna okužba: po 2-6 tednih se vnetje razširi na dimeljske bezgavke, ki močno otečejo, lahko se utekočinijo, zlijejo in predrejo.
Zdravljenje: tudi to bolezen uspešno zdravimo z antibiotiki.