Zaščitena označba porekla je zaščita določenega živilskega izdelka, ki ustreza določenim geografskim značilnostim ali pa je poseben postopek izdelave. Evropska unija oz. bolje rečeno evropska zakonodaja omogoča podelitev treh različnih znakov in sicer zaščitena označba porekla (ZOP, PDO), zaščitena geografska označba (ZGO, PGO), in zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP, TSG).
–Zaščitena označba porekla (ZOP, Protected designation of origin-PDO) je podeljena, ko se kmetijski proizvod proizvaja, obdeluje in pripravlja na določenem geografskem območju.
–Zaščitena geografska označba (ZGO, Protected Geographical Indication-PGI) je podeljena, ko je kmetijski proizvod ali živilo tesno povezano z geografskim območjem. Torej da vsaj ena od stopenj proizvodnje, predelave ali priprave poteka na tem določenem območju na tradicionalni način.
–Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP, Traditional speciality guaranteed-TSG) je najnižja zaščita, ki je podeljena, ko se proizvod izdeluje na tradicionalen način in se očitno razlikuje od podobnih proizvodov. Proizvodnja živila z ZTP je možna kjerkoli, le da je narejena na določen način.
Vse zgoraj opisano pa velja zgolj na območju Evropske unije. V ZDA tako tega ne upoštevajo in lahko proizvajajo izdelke, ki nosijo isto ime, a niso niti malo podobni zaščitenim. Problem je v tem, da je Svetovna trgovinska organizacija (WTO) na »višjo raven povzdignila« le register vin. V Ameriki tako lahko proizvajajo Parmigiano Reggiano (ZOP), ali pa Feta sir (ZOP). Evropska unija se tako že vrsto let trudi, da bi pravila o uporabi zaščitenih imen veljala po celem svetu, a ji za enkrat to ne uspeva. Saj ko bo, če bo prišlo do tega to pomeni pravo revolucijo.
Druga pesem pa so tudi države, ki niso del EU. Tako lahko npr Camembert de Normandie (ZOP) (beri Kamamber) v prehodnem obdobju proizvajajo tudi na Hrvaškem.
Celoten smisle takšne registracije je dvojen. Po eni strani se zagotavlja kvaliteto določenega proizvoda, po drugi strani pa se mu dviguje ceno.
Sedaj pa na slovenske proizvode. Seznam le teh je sila kratek, saj obsega zgolj 11 živil. Razlogov za to je pravzaprav veliko. Ključna dva pa sta, majhnost države in jedi, ki jih v Sloveniji smatramo kot slovenska posebnost pa to niso, saj jih pod drugim imenom poznajo tudi drugod.
Seznam vseh živil registriranih si lahko ogledate na portalu DOOR ali qualigeo.eu.
posodobljeno: 8.2.2015
Slovenija
**Zaščitena označba porekla (ZOP) (PDO) (8): Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (16.2.2007), Nanoški sir (5.10.2011), Kočevski gozdni med (15.11.2011), Tolminc (8.3.2012), Bovški sir (21.8.2012), Kraški med (6.8.2013), Mohant (19.11.2013), Piranska sol (30.4.2014)
-status predložena: Štajerski hmelj (10.1.2014)
**Zaščitena geografska označba (ZGO) (PGI) (11): Prleška Tünka (8.10.201), Zgornjesavinski želodec (15.11.2011), Šebrejski želodec (15.11.2011), Ptujski lük (22.12.2011), Kraški pršut (15.6.2012), Kraški zašink (25.7.2012), Štajersko prekmursko bučno olje (3.10.2012), Kraška panceta (8.11.2012), Slovenski med (22.11.2013), Prekmurska šunka (26.4.2014), Kranjska klobasa (7.1.2015)
-status predložena: Zgornjesavinjski želodec (31.7.2013)
**Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) (TSG) (3): Idrijski žlikrofi (15.1.2010), Prekmurska gibanica (2.3.2010) in Belokranjska pogača (4.3.2010)