Piranska sol bo kmalu postala 21. slovensko živilo, ki bo s strani Evropske unije dobilo posebno potrditev, da ustreza določenim geografskim značilnostim ali pa je poseben postopek izdelave. Tako so 29.4.2014 naznanili v dnevnih novicah Evropske unije. Piranska sol bo dobila najvišjo stopnjo priznanja in to je Zaščitena označba porekla (ZOP, Protected designation of origin-PDO) ki podeljena, ko se kmetijski proizvod proizvaja, obdeluje in pripravlja na določenem geografskem območju.
Slovenija je vlogo za registracijo piranske soli vložila 27.2.2013, objava v uradnem listu EU pa je bila 3.12.2013 (Official Journal C353 03.12.2013). Trenutno stanje registracije piranske soli je Published oz. Objavljeno in čaka na status Registered oz. Registrirano.
Kaj je piranska sol?
Takole so zapisali v vlogi:
Piranska sol je morska sol, ki se pridobiva izključno na področju Sečoveljskih in Strunjanskih solin in na naravni podlagi, imenovani „petola“, ki pomembno vpliva na kakovost in barvo Piranske soli. Prideluje se po več kot 700 let starem izročilu, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, z dnevnim pobiranjem. Vsakodnevno strganje soli omogoča Piranski soli oblikovanje manjših kristalov z nižjo nasipno težo, velikost kristalov pa večinoma ne presega 6,3 mm.
Ob kristalizaciji se sol oblikuje v bele do sive kristale, z možnimi ostanki primesi naravnega izvora. Zaradi načina pobiranja so kristali soli krhki in hitro topni. Zrno soli ima po drobljenju izrazit vonj po morju.
Solni cvet – Piranske soli kristalizira na površini slanice v kristalizacijskih bazenih, kar mu daje posebno značilno kristalno strukturo, v kateri je ujeta slanica. Oblika kristala in v njem ujeta slanica pripomore k njegovi hitrejši topnosti.
Petola je 1 cm debela umetno gojena skorja, ki jo sestavljajo modrozelene cepljivke, sadra, karbonatni minerali ter v manjši meri tudi glina. Vloga petole je dvojna – v prvi vrsti se sol ne meša z morskim blatom v podlagi in s tem pridobi na čistosti in beli barvi, deluje pa tudi kot biološki filter, ki zadržuje vgrajevanje posameznih ionov težkih kovin v kristal soli. Petola mora biti ravna, da je sloj slanice na njej tanek in enakomerno debel.
Posebnost Piranske soli je tudi, da se sol pobira vsakodnevno, z ročnim načinom strganja kristalov in njihovega združevanja v manjše stožce. Dnevni način strganja kristalov z uporabo tradicionalnega orodja – lesene grebljice „gavero“ preprečuje, da bi kristali soli tvorili solno ploščo, kar je značilno za morske soline s strojnim pobiranjem soli. Posledično kristali soli tvorijo kristalno obliko, ki pogosto v sebi zadržuje „matično vodo“, so lažji ter bolj krhki, velikost kristalov pa večinoma ne preseže 6,3 mm. Piranska sol je nerafinirana in ni prana, zato vsebuje mineralne sestavine v naravnem ravnotežju ter ne vsebuje nobenih aditivov.
Sestava piranske soli pa je takšna:
*Nasipna teža pred skladiščenjem max 950 kg/m3
*NaCl (na suho snov) min 95 %
*Mg2+ min 0,2 %
*Ca 2+ min 0,1 %
*Svinec (Pb) < 2 mg/kg
*Kadmij (Cd) < 0,5 mg/kg
*Arzen (As) < 0,5 mg/kg
*Živo srebro (Hg) < 0,1 mg/kg
*Baker (Cu) < 2 mg/kg
Kje se piransko sol lahko prideluje?
Zaščitena označba porekla (ZOP, Protected designation of origin-PDO) zagotavlja, da je določen proizvod pridelan na določenem geografskem ozemlji. Piranska sol se tako prideluje na geografskem območju Krajinskega parka Sečoveljske soline in Krajinskega parka Strunjan, ki ležita v občinah Piran in Izola na slovenski obali.