Sodišče Evropske unije je v začetku junija 2014 v primeru Meltwater (Public Relations Consultants Association Ltd vs. Newspaper Licensing Agency Ltd in drugi) razsodilo, da uporabniki s samim brskanjem po spletu ne kršimo avtorskega prava.
Vrhovno sodišče Združenega kraljestva (Supreme Court of the United Kingdom) (ja od leta 2009 naprej ga imajo in je prevzelo delo od House of Lords) je Sodišču Evropske unije kot predhodno vprašanje poslalo primer Meltwater (Public Relations Consultants Association Limited (Appellant) vs. The Newspaper Licensing Agency Limited and others (Respondents)), kjer so se srečali z vprašanjem razlage Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi. Šlo je namreč za razlago izjem in omejitev iz 5(1) člena, ki so bile razložene že v zadevi Infopaq.
Dejanje reproduciranja je v skladu s členom 5(1) Direktive 2001/29 izvzeto iz pravice reproduciranja, ki jo določa člen 2 te direktive, če:
-je začasno;
-je prehodno ali spremljevalno;
-je sestavni in bistveni del tehnološkega procesa;
-je njegov edini namen omogočiti prenos po omrežju med tretjimi strankami po posredniku ali zakonito uporabo dela ali predmeta sorodnih pravic; in
-nima nobenega neodvisnega ekonomskega pomena.
Predhodno vprašanje, ki ga je Vrhovno sodišče UK poslalo je bilo sledeče: „Ali so v okoliščinah, kadar:
-si končni uporabnik ogleduje spletno stran, ne da bi jo prenesel, natisnil ali kako drugače naredil njeno kopijo;
-se kopije te spletne strani samodejno ustvarjajo na zaslonu in v internetnem‚ predpomnilniku‘ na trdem disku [računalnika] končnega uporabnika;
-je ustvarjanje teh kopij nujno za tehnične procese, ki so vključeni v pravilno in učinkovito brskanje po internetu;
-zaslonska kopija ostane na zaslonu, dokler končni uporabnik ne zapusti zadevne spletne strani in se takrat z običajnim delovanjem računalnika samodejno izbriše;
-predpomnilniška kopija ostane v predpomnilniku, dokler med ogledovanjem drugih spletnih strani končnega uporabnika ni nadomeščena z drugim gradivom in se takrat z običajnim delovanjem računalnika samodejno izbriše; in
-se kopije ne ohranijo dlje, kot trajajo običajni procesi v zvezi z uporabo interneta, navedeni v [četrti in peti alineji];
take kopije (i) začasne, (ii) prehodne ali spremljevalne in (iii) sestavni in bistveni del tehnološkega procesa v smislu člena 5(1) Direktive 2001/29/ES?“
V osnovi je torej šlo za vprašanje ali uporabniki spleta pri prebiranju spletnih strani, ki le teh ne shranijo ali natisnejo, kršijo avtorske pravice, ker ustvarjajo zaslonske in predpomnilniške kopije, če za to kopiranje nimajo dovoljenja imetnikov pravic. Gre torej za vprašanje, ki se dotika našega vsakdana.
Sodišče Evropske unije je ugotovilo, da zaslonske in predpomnilniške kopije izpolnjujejo četrti in peti pogoj iz člena 5(1) Direktive 2001/29, tako da je predmet te predložitvene odločbe le spoštovanje prvih treh pogojev. Nadalje ugotavljajo, da glede prvega pogoja, v skladu s katerim mora biti dejanje reproduciranja začasno, je iz spisa razvidno, da se zaslonske kopije izbrišejo, takoj ko internetni uporabnik zapusti internetno stran, ki jo je gledal. Predpomnilniške kopije so običajno po določenem času, odvisnem od zmogljivosti predpomnilnika in od tega, koliko in kako pogosto internetni uporabnik uporablja internet, samodejno nadomeščene z drugim gradivom. Iz tega sledi, da so te kopije začasne. Tako so ugotovili, da navedene kopije izpolnjujejo prvi pogoj iz člena 5(1) Direktive 2001/29.
Tretji pogoj zahteva, da morajo biti zadevna dejanja reproduciranja sestavni in bistveni del tehnološkega procesa. To je SEU razložilo tako, da morata biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da se dejanja reproduciranja opravijo v celoti v okviru izvedbe tehnološkega procesa in da je izvedba teh dejanj reproduciranja nujna v smislu, da brez njih pravilno in učinkovito delovanje tehnološkega procesa ne bi bilo mogoče.
Zaslonske in predpomnilniške kopije SEU šteje kot sestavni del tehnološkega procesa. Prav tako glede zaslonskih kopij ni sporno, da zdajšnja tehnologija gledanja internetnih strani na računalniku zahteva ustvarjanje takih kopij za pravilno in učinkovito delovanje.
Vprašanje ali je dejanje reproduciranja mora biti namreč prehodno ali spremljevalno pa je alternativno.Za „prehodno“ se šteje, če je njegovo trajanje omejeno na obseg, ki je nujno potreben za dobro delovanje tega procesa, pri čemer mora biti ta proces avtomatiziran, tako da to dejanje izbriše samodejno, brez človeškega posega, takoj ko je opravljena njegova funkcija omogočanja izvedbe takega procesa, za „spremljevalno“ pa, če ne obstaja samostojno niti nima samostojnega namena glede na tehnološki proces, katerega del je. SEU je ugotovilo, da je tudi ta pogoj izpolnjen.
Odločitev Sodišča Evropske unije pa je sledeča:
V skladu s členom 5(5) Direktive 2001/29 je dejanje začasnega reproduciranja izvzeto iz pravice reproduciranja zgolj v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela in ne posegajo nerazumno v legitimne interese imetnikov pravic. Kopije prav tako ne posegajo nerazumno v legitimne interese imetnikov avtorskih pravic, čeprav internetnim uporabnikom načeloma omogočajo dostop do del, prikazanih na internetnih straneh, brez dovoljenja teh imetnikov.
Pri vsem skupaj je zelo pomembno tudi to, da internetnim uporabnikom dela na razpolago izdajatelji spletnih strani, ki morajo v skladu s členom 3(1) Direktive 2001/29 pridobiti dovoljenje imetnikov zadevnih avtorskih pravic, saj to dajanje na voljo pomeni priobčitev javnosti v smislu tega člena. Legitimni interesi imetnikov zadevnih avtorskih pravic so tako ustrezno zaščiteni.
Zaključili so torej, da ustvarjanje zaslonske in predpomnilniške kopije ni v nasprotju z normalnim izkoriščanjem del in da je treba člen 5 Direktive 2001/29 razlagati tako, da zaslonske in predpomnilniške kopije, ki jih ustvari končni uporabnik med gledanjem internetne strani, izpolnjujejo pogoje, v skladu s katerimi morajo biti te kopije začasne, prehodne ali spremljevalne in sestavni in bistven del tehnološkega procesa, ter pogoje iz člena 5(5) te direktive, tako da jih je mogoče ustvariti brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic.
p.s. Torej še vedno lahko brez skrbi brskamo po spletu.