Evropski navigacijski sistem Galileo je v četrtek, 15.12.2016 začel z delovanjem. Po 17-ih letih od začetka projekta je tako 14 satelitov začelo ponujati geolokacijske podatke uporabnikom, ki imajo podprte naprave za sprejem podatkov Galileonavigacije.
Galileo bo polno delovno zmogljivost (Full Operational Capability – FOC) dosegel redvidoma leta 2019 vseh 30 predvidenih satelitov (24 operativnih in 6 rezervnih) pa bo v orbiti predvidoma do leta 2020. Enega izmed njih so poimenovali tudi slovenski otroci, nadeli so mu ime Tara in bo z izstrelišča Kourou ELA-3 s pomočjo rakete Ariane 5ES poletel predvidoma v Q3 2018.
Galileo bo bolj natančen kot GPS ali Glonass
Galileo bo vsem na voljo brezplačno, njegova največja prednost pa bo, da bo z njegovo pomočjo možno precej hitreje in bolj natančno določiti lokacijo kot z ameriškim GPS-om ali ruskim Glonassom. Natančnost določanja naj bi bila okoli metra. To v praksi pomeni neko tako, da če znamo sedaj določiti, da se uporabnik giblje na določeni železniški povezavi, bo sedaj možno določiti na kateri o železniških prog dejansko je.
Največ si od sistema Galileo obetajo reševalne službe, saj bo od leta 2018 ta sistem v sklopu eCall storitve na voljo v vseh novih avtomobilih, ki se bodo prodajali na evropskem tržišču. S trenutno tehnologijo lahko pogrešanega v treh urah lociramo v radiju 10-ih kilometrov, Galileo pa bo za radij 5-ih kilometrov potreboval zgolj 10 minut, kar bo neizmerno olajšalo iskanje in verjetnost, da bodo ponesrečeno osebo našli živo.
Katere naprave sploh podpirajo Galileo?
Tako kot GPS in Glonass tudi Galileo za svoje delovanje potrebuje poseben čip, ki mora biti vgrajen v samo napravo. To pomeni, da bodo proizvajalci morali v vezje dodati tudi čip za podporo navigacijskega sistema Glonass. Marsikateri proizvajalec je to že storil npr. Snapdragon, drugi pa bodo to morali še storiti.