Telekom Slovenije je zaključil obsežno nadgradnjo svojega mobilnega omrežja. To zdaj na območju celotne Slovenije podpira tehnologiji NB-IoT in LTE-M, ki sta ključni osnovi za množični internet stvari (mIoT). Ta korak pomeni, da lahko podjetja in institucije po vsej Sloveniji že danes gradijo najsodobnejše rešitve pametne infrastrukture, pri čemer se ne zanašajo več zgolj na hitrost prenosa, temveč predvsem na energijsko učinkovitost, robustnost povezave in množično povezljivost.
IoT ni prihodnost, je sedanjost za milijone naprav
Internet stvari je že desetletje priljubljena tehnološka tema, toda šele zadnja leta so prinesla dejanske pogoje za množično implementacijo. Z razvojem tehnologij, kot sta NB-IoT (Narrowband IoT) in LTE-M (Long Term Evolution for Machines), je omogočeno delovanje naprav, ki niso odvisne od visoke pasovne širine, temveč delujejo z minimalno porabo energije in zanesljivo povezavo tudi tam, kjer običajni signali odpovedo. Npr. v kleteh, podzemnih jaških ali na oddaljenih kmetijskih površinah. Po podatkih GSMA je leta 2023 po svetu delovalo več kot 2,7 milijarde naprav z IoT povezljivostjo, pri čemer naj bi ta številka do leta 2030 presegla 25 milijard.
Telekom Slovenije z vodilno vlogo v razvoju mIoT ekosistema
Telekom Slovenije je NB-IoT v omrežje uvedel že leta 2019, kar ga uvršča med pionirje tega področja v regiji. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture v Telekomu Slovenije je pojasnil:
Obe ključni tehnologiji, NB-IoT in LTE-M, podpiramo že dobrih pet let. V obdobju 2019-2020 smo ju predvsem testirali skupaj s partnerji, v zadnjem času pa smo, tudi v sklopu celovite prenove omrežja, okrepili razvojne in komercialne aktivnosti.
Zavedamo se, da nekatere tehnologije potrebujejo čas, da celoten ekosistem naprav, omrežja in aplikacij dozori. Pričakujemo, da bo obdobje do leta 2030 prineslo pravi vzpon množičnih IoT rešitev, in mi smo na to popolnoma pripravljeni. Našim partnerjem sporočamo, da sta NB-IoT in LTE-M zanesljivi, varni in sodobni rešitvi, ki bosta osrednji IoT tehnologiji vsaj še naslednjih deset let.
Ključne prednosti so dolgoživa baterija, odlična pokritost in nizki stroški vzdrževanja
Naprave, ki delujejo na NB-IoT in LTE-M, lahko delujejo do deset let brez menjave baterije. Poleg tega tehnologiji omogočata izjemen doseg signala, saj ta prodre tudi skozi betonske stene ali v podzemne prostore. To pomeni manj terenskih obiskov za menjave opreme, manj prekinitve delovanja in posledično nižje operativne stroške. Na istem območju je lahko povezanih več sto tisoč naprav, ne da bi to ogrozilo stabilnost omrežja. Takšne lastnosti so še posebej dragocene za upravljavce infrastrukture, občine, logistična podjetja in industrijske sisteme.
Katera rešitev je najbolj smiselna za določeno uporabo?
Izbor prave tehnologije je ključen za uspešno delovanje IoT sistema. Na primer, pametni števci za vodo in elektriko potrebujejo dolgo življenjsko dobo baterije in signal v kleti. Tukaj je idealna izbira NB-IoT. Po drugi strani pa nosljive naprave, kot so pametne zapestnice, potrebujejo tudi mobilnost in govorno komunikacijo. Za to je primerna LTE-M. Vmesni primeri, kot so senzorji za kakovost zraka, alarmni sistemi ali sledilci v logistiki, pogosto koristijo prednosti obeh tehnologij, odvisno od konkretnih zahtev po pasovni širini, odzivnosti in energetski učinkovitosti.
5G RedCap kot vmesni korak prihodnosti
V Telekomu Slovenije že testirajo tudi t. i. 5G RedCap (Reduced Capability), novo različico 5G tehnologije, ki je posebej zasnovana za srednje zahtevne IoT naprave. Ta tehnologija zapolnjuje vrzel med ultra nizkoprepustnimi napravami (NB-IoT, LTE-M) in visoko zmogljivimi 5G aplikacijami, kot so avtonomna vozila ali industrijska robotika. S tem Telekom Slovenije ne le sledi globalnim trendom, temveč jih aktivno soustvarja.
Digitalna transformacija zahteva močno infrastrukturo
Učinkovita digitalizacija gospodarstva, javnih storitev in pametnih mest je mogoča le ob ustrezni infrastrukturi. V tem kontekstu predstavlja nadgrajeno omrežje Telekoma Slovenije hrbtenico za dolgoročen razvoj pametne družbe. Statistični podatki kažejo, da je prav IoT eden ključnih stebrov prihodnje rasti BDP-ja in produktivnosti v razvitem svetu.