V začetku junija je v Radencih potekal že tradicionalni 24-urni popis rastlinskih in živalskih vrst. Letos v sodelovanju z Radensko. V enem samem dnevu je več kot 70 strokovnjakov iz Slovenije in tujine zabeležilo več kot 300 različnih vrst, med njimi kar 100 zavarovanih. S tem so več kot šestkrat povečali število znanih vrst za to območje, kar odpira nova vprašanja o naravovarstvenih politikah, industrijski odgovornosti in prihodnosti slovenskih ekosistemov.
Biodiverziteta kot temelj stabilnega okolja
Slovenija velja za eno biotsko najbogatejših držav v Evropi. Kljub temu pa so številne vrste ogrožene zaradi fragmentacije habitatov, intenzivnega kmetijstva, invazivnih vrst in podnebnih sprememb. BioBlitz Slovenija je bil prvič izveden leta 2017 kot odgovor na pomanjkanje sprotnih podatkov o raznolikosti življenja na terenu. Po sedmih letih pobuda ni le zaživela, temveč je postala referenčni okvir za sodobne naravovarstvene prakse. Njena znanstvena vrednost je bila lani prepoznana tudi z nagrado Natura 2000, ki jo je dogodek prejel kot slovenski inovativni prispevek k varovanju narave.
24 ur, 300 vrst, 100 zavarovanih
Letos je BioBlitz v Radencih pritegnil 72 strokovnjakov iz 32 organizacij, vključno s partnerji iz Avstrije, Nemčije in Španije. V kratkem časovnem oknu so popisali tako glive kot mahove, ptice, ribe, netopirje in redke žuželke. Presenetil jih je podatek, da signalni rak, ki je invazivna vrsta, izpodriva avtohtone rake. Po drugi strani pa so našli tudi visoko gostoto rogača, največjega evropskega hrošča, kar kaže na kakovost ohranjenega gozda. »Kljub sušnim razmeram je narava tukaj izjemno živa,« je povedal herpetolog Nino Kirbiš.
Digitalizacija znanja v sistemu NarcIS
Zbrani podatki ne bodo ostali zgolj v beležkah. Do konca leta jih bodo vključili v državni informacijski sistem za naravo (NarcIS), ki ga vodi Agencija RS za okolje (ARSO). V sistem je bilo pred dogodkom za območje Radencev vpisanih le 50 vrst, zdaj pa že več kot 300. To pomeni izjemen napredek pri kartiranju biotske pestrosti okolice Mure. Kot je poudaril Damjan Vinko iz Slovenskega odonatološkega društva, gre za dragocen prispevek, ne le za lokalno okolje, temveč za celotno državo.
Industrija in narava. Gre za konflikt ali priložnost?
Dogodek je pomemben tudi zaradi vloge podjetja Radenska, ki je kot pobudnik in podpornik projekta pokazalo, da lahko industrija in narava ne le sobivata, temveč si celo koristita. Vrtine za polnjenje mineralne vode se nahajajo prav na območju, ki so ga raziskovali naravoslovci.
Veseli nas, da že prvi vpogled v našo okolico kaže, da je ekosistem kjer imamo naše vrtine in je v neposredni bližini naše polnilnice vode, živahen, uravnotežen in pester. To je pomemben dokaz, da v lokalnem okolju učinkovito sobivamo z naravo- kar je tudi naša vizija za prihodnost.
je poudarila Natalija Kreft iz Radenske. Ob tem je opozorila na potrebo po ukrepanju proti invazivnim vrstam in podpori tradicionalnim sonaravnim praksam, kot je ohranjanje cvetočih travnikov.
Pomen sodelovanja med znanstveno skupnostjo in podjetji
BioBlitz je jasen dokaz, da znanost in gospodarstvo lahko sodelujeta pri doseganju skupnega cilja. To je, varovanja narave. V kontekstu zmanjševanja sredstev za državno naravovarstvo, kot opozarja Damjan Vinko, postajajo tovrstna partnerstva nujna. »Naše delo je v veliki meri prostovoljno, zato toliko bolj cenimo podporo podjetij, kot je Radenska, ki razumejo dolgoročno vrednost zdravega okolja,« je dejal.
Slovenska narava potrebuje več kot le dobre namene
Ob vse večjih pritiskih na naravo se BioBlitz ne kaže le kot raziskovalna vaja, temveč kot pomembno orodje za oblikovanje učinkovitih politik varovanja narave. Poleg zbiranja podatkov in ozaveščanja javnosti omogoča tudi neposredno ukrepanje na terenu. Prav Radenci so s svojo lego ob reki Muri in pestro ekološko krajino primer idealnega laboratorija za trajnostne pristope, ki jih Slovenija nujno potrebuje.