Električna mobilnost se v Sloveniji in po svetu pospešeno uveljavlja kot eden ključnih odgovorov na podnebne izzive, vendar s sabo prinaša tudi nova varnostna vprašanja. Na dogodku Ko zagori elektrika, ki je potekal 19. septembra 2025 na Ljubečni in v okviru sejma MOS v Celju, so strokovnjaki prvič v Sloveniji izvedli nadzorovan vžig električnega avtomobila in gašenje požara. Namen dogodka je bil pokazati realna tveganja, hkrati pa ponuditi tudi rešitve, kako jih lahko obvladujemo z ustrezno infrastrukturo, preventivo in zavarovanjem. Ob tem so poudarili, da baterije ne gorijo kot bencin, saj je njihovo gorenje zahtevnejše, nevarnejše in pogosto povzroči večjo materialno škodo.
Prvi nadzorovan vžig električnega vozila v Sloveniji
Eksperiment so izvedli strokovnjaki s področja e-mobilnosti v Centru varne vožnje na Ljubečni, kjer so simulirali realen scenarij požara električnega avtomobila. Dogodek je izpostavil predvsem nevarnosti nepravilnega polnjenja in poškodovane električne infrastrukture, ki lahko privedeta do požara. Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, je poudaril, da »elektrika in baterije kot hranilniki energije niso del prihodnosti, ampak so vpeti v naš vsakdan in v prihodnje bo njihova vloga še pomembnejša«. Opozoril je, da so bili bencinski avtomobili v začetku 20. stoletja znani kot »goreče bakle na kolesih«, danes pa podobno nezaupanje spremlja električna vozila. Kljub temu Brglez meni, da tokratni prikaz razbija mit, da ni učinkovitih rešitev za požare e-vozil.
Litij-ionske baterije kot potencialni vir požara
Litij-ionske baterije so hrbtenica električne mobilnosti in prenosne elektronike, hkrati pa predstavljajo kompleksno požarno tveganje. Dr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo, opozarja, da se ob t. i. toplotnem pobegu sproščajo visoki toplotni tokovi in toksični plini, med njimi vodikov fluorid in spojine težkih kovin. Takšne požare je težko obvladati s klasičnimi gasilnimi mediji, zato so potrebne specializirane rešitve in ustrezno usposobljeni gasilci. Prav zaradi teh izzivov so v ospredju razvoj varnejših baterijskih sistemov in posodobljeni protokoli gašenja.
Tehnične in varnostne posebnosti ob gorenju baterij
Mehanske poškodbe, nepravilno polnjenje ali tehnične napake lahko sprožijo verižne reakcije v bateriji, ki se razvijejo v izjemno intenziven požar. Matej Škerbic, direktor podjetja Bonpet, je poudaril, da »reakcija v bateriji je izjemno silovita in za vžig ni potreben kisik, zato nekatere baterije tudi počijo in sprostijo goreče delce«. Temperatura plamenov lahko preseže 1000°C, ob tem pa se sproščajo plini, kot so vodik, metan in propan. Baterijo je zato treba hitro ohladiti, da se prepreči ponovni vžig, ki je mogoč še dolgo po navidezno pogašenem požaru.
Tveganja v vsakdanjem življenju in nasveti za uporabnike
Dogodek je pokazal, da požari zaradi baterij niso omejeni le na avtomobile. Vse pogostejši so tudi požari e-skirojev, pametnih telefonov in prenosnih računalnikov, ki jih pogosto polnimo v zaprtih prostorih. Na sejmu MOS so obiskovalci lahko spremljali simulacije vžiga in gašenja teh naprav, kar je še dodatno osvetlilo pomen preventive. Ob tem so strokovnjaki obiskovalcem predstavili praktične nasvete, kot so redno preverjanje polnilne opreme, uporaba originalnih komponent in izogibanje polnjenju brez nadzora.
Izobraževanje in ozaveščanje javnosti
Del dogodka je bil namenjen tudi širjenju znanja o ravnanju ob požarih. Gasilska zveza Slovenije je s podporo Zavarovalnice Triglav predstavila preventivno gasilsko vozilo, v katerem so obiskovalci lahko preizkusili simulatorje ukrepanja ob požaru v domačem okolju. Takšne pobude so pomembne za dvigovanje zavesti in pripravo prebivalstva na učinkovito odzivanje v kriznih situacijah.