V slovenskem vinskem prostoru se zadnja leta vse pogosteje odpira vprašanje, kako nastane vino, ki ne temelji na hitrem vtisu, temveč na jasni identiteti in doslednem izrazu kraja. Prav na tem izhodišču svojo zgodbo gradi ptujska klet ANA Estate, kjer sta Peter in Elizaveta Gönc oblikovala linijo ANA selection. Ta danes vključuje chardonnay, blanc in rosé. V ospredju pa ni le nova vinska etiketa, ampak način razmišljanja o vinu, ki poudarja izvor, zadržan slog in natančno delo.
Ptujski griči kot temelj linije ANA selection
Klet deluje na Ptuju, vinogradi pa ležijo na valovitih gričih na približno 300 metrih nadmorske višine. Prav kombinacija sonca, hladnih vetričev in lapornatih tal ustvarja pogoje za počasnejše in enakomernejše zorenje grozdja. Takšne razmere vinarji praviloma povezujejo z večjo napetostjo, strukturo in ravnotežjem v vinu, hkrati pa z bolj jasnim odtisom okolja, iz katerega vino prihaja. V kleti zato poudarjajo prav regionalno identiteto in jasnost izraza, kar je danes tudi v širšem evropskem vinarstvu vse pomembnejše. Ne le zaradi trga, tudi zaradi spremembe v okusu občinstva.
Od garaže do prelomne odločitve
Čeprav priimek Gönc v slovenskem vinskem prostoru ni neznan, zgodba Petra Gönca ni zasnovana kot samoumevno nadaljevanje družinske tradicije. Prvo vino je naredil v garaži, prve steklenice pa je na sejem v Düsseldorfu nosil v kovčku, ker ni imel sredstev za razstavni prostor. Prav tam je leto pozneje spoznal ameriškega distributerja, ki je naročil skoraj celotno zalogo. Kasneje je prišel še osebni prelom, ki ga Peter opiše z besedami:
Sezulo me je in takrat sem se vprašal, pa kaj jaz sploh delam. Če lahko v tako zahtevnem naravnem okolju pridelajo tako izjemno vino, potem ga zagotovo lahko tudi v Sloveniji z vsemi našimi naravnimi danostmi, znanjem in bogato vinogradniško tradicijo.
Tisoč odločitev med trto in steklenico
V ospredju njunega pristopa ni romantiziranje vina, temveč natančnost. Peter Gönc to pove zelo neposredno:
Zavedam se, da popolnosti ne morem doseči, lahko pa dosežem najboljše, kar v danem trenutku znam in zmorem. Vse, kar je manj, je nesmiselno početi.
Izjava ni pomembna le kot osebna življenjska drža, ampak tudi kot opis načina dela, v katerem ima vsaka odločitev svojo težo. Še bolj jedrnato to povzame stavek:
Med vinogradom in steklenico je 1000 odločitev. In te so tiste, ki naredijo vino.
Chardonnay kot najbolj izpostavljen obraz linije ANA
Eden od nosilnih vin linije je chardonnay, ki raste na pobočju z veliko sonca in hladnimi vetrovi. Korenine pa segajo v težko lapornato zemljo. Po fermentaciji in zorenju v sodih iz francoskega hrasta vino razvije masleno teksturo, subtilen hrastov pečat in večplastno strukturo. Ameriški Forbes je oceno vina zapisal takole:
To je chardonnay, ki dokazuje, da lahko Slovenija v svetovnem vinskem svetu tekmuje na najvišji ravni in da lahko v slovenskih vinogradih nastanejo vina, ki se lahko kosajo z najbolj uveljavljenimi vinskimi regijami na svetu.
Blanc kot ravnotežje med širino in svežino
Ob chardonnayu pomemben del linije predstavlja blanc, zvrst chardonnaya in belega pinota. Chardonnay fermentira in zori v francoskem hrastu, beli pinot pa počiva v nerjavečem jeklu, zato končni rezultat temelji na kontrastu med širino in svežino. Vino ponuja nežno teksturo, svežo lahkotnostjo in tiho globino.
Rosé kot lahkotnejši izraz iste filozofije
Linijo je pred kratkim dopolnil še rosé iz modrega pinota. Ta razkriva nekoliko lahkotnejši, a še vedno zadržan obraz iste vinske filozofije. Grozdje je obrano zgodaj, da ohrani živahnost in ravnotežje, del vina zori v 500 litrskih sodih iz francoskega hrasta, preostanek pa v jeklu. Takšen pristop omogoča, da vino ohrani svežino, hkrati pa dobi nekaj teksture in dolžine. Rosé je prefinjen, z nežno teksturo, iskrivim značajem in elegantnim zaključkom.
Majhna proizvodnja in usmerjenost v tujino
Posebnost zgodbe je tudi dejstvo, da Peter Gönc vso zalogo proda v tujino, zato so vina v Sloveniji manj izpostavljena širši javnosti, kot bi morda pričakovali. Za razliko od drugih vin hiše je bila linija ANA selection sicer ustvarjena za Slovenijo, vendar je zaradi predhodne usmeritve v izvoz ostala bolj poznana med poznavalci in strokovno javnostjo. V slovenskem vinskem prostoru se pogosto dogaja, da najbolj omejene butične serije zaradi majhne proizvodnje najdejo svoje občinstvo prej v specializiranih kanalih kot v širši javni prepoznavnosti. Prav zato je tudi zgodba ANA zanimiva kot primer majhne kleti, ki ne gradi na količini, temveč na omejenem številu steklenic in natančno določenem krogu ljudi, ki tak slog prepoznajo.