FRIDA je ime novega superračunalnika za raziskovalno-razvojno sodelovanje, ki so ga danes, 16.6.2026 odprli na strehi Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. FRIDA je zmogljiv podatkovni center zasnovan za najzahtevnejše raziskovalne in razvojne izzive sodobnega časa. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša 2x večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega.
FRIDA bo namenjena predvsem umetni inteligenci
Na FRI UL so izpostavili, da je FRIDA nastala iz želje po lastni infrastrukturi s katero bi lahko razvijali umetno inteligenco. Poleg razvoju umetne inteligence bo FRIDA namenjena tudi strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov. Prav tako pa bo služila tudi raziskovalcem in študentom na FRI UL ter podjetjem, ki želijo razvijati napredne UI rešitve. Mojca Ciglarič, dekanja FRI UL je ob zagonu superračunalnika povedala:
FRIDA neposredno podpira poslanstvo FRI, enega ključnih nosilcev tehnološkega razvoja v Sloveniji, saj povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju UI in superračunalništva. Slovenskemu gospodarstvu ponuja platformo za preizkušanje tehnologij prihodnosti, za katere verjamemo, da pomenijo veliko konkurenčno prednost. FRIDA podpira inovativnost in odpira nove možnosti za interdisciplinarne projekte raziskovalcev z gospodarstvom in družbo.
FRIDA je prvi akademski superračunalnik v regiji s procesorji NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300
FRIDA je posebna. Njeni posebnosti sta heterogenost in najnovejša tehnologija. Jedo združuje 104 grafične pospeševalnike sedmih generacij. Od tega je kar 64 pospeševalnikov najnovejše generacije, ki so povezani z visokozmogljivim omrežjem. Gre za pri akademski superračunalnik, ki ima nameščene procesorje NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300 namenjene umetni inteligenci. FRIDA je precej bolj zmogljiva od superračunalnika VEGA, ki se nahaja v Mariboru (IZUM). Zmore do 708 petaflopov, kar pomeni 708 milijonov milijard računskih operacij nižje natančnosti na sekundo. Na FRI so glede zmogljivosti FRIDE zapisali tole:
Ima eksaskalni potencial, saj zmore za računanje z redkimi matrikami nižje natančnosti doseči celo dvakrat višjo hitrost – 1,42 eksaflopa oz. 1,42 milijarde milijard računskih operacij na sekundo. Ali drugače: če bi vsak prebivalec Slovenije računal neprekinjeno 24 ur na dan, bi FRIDA v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.
Kot rečeno je FRIDA postavljena na streho FRI UL. Zgrajena je kot modularni kontejnerski podatkovni center z možnostjo hibridnega hlajenja. Saj omogoča zračno hlajenje in napredno tekoče hlajenje na čipih. To je ključno za kontinuirano in zanesljivo delovanje AI strežnikov z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami.